Franja

marron [marɔ̃] adjectif, invariable kostanjeve barve; masculin užitni kostanj, maroni; technique kontrolna znamka (o navzočnosti delavca na delu); populaire obraz; udarec s pestjo

marron d'Inde divji kostanj
marrons glacés, grillés kandirani, pečeni kostanji
marchand masculin de marrons kostanjar
chaud les marrons! vroči kostanji!
yeux masculin pluriel marron oči kostanjeve barve
flanquer un marron à quelqu'un (populaire) prisoliti komu eno
tirer les marrons du feu (figuré) iti za koga po kostanj v žerjavico
elle porte bien le marron lepo se ji poda kostanjeva barva

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

marshal² [má:šəl]

1. prehodni glagol
razporediti, postaviti v vrsto, postrojiti; (metodično) urediti; svečano pripeljati (into v)

2. neprehodni glagol
razporediti se, postaviti se v vrsto

to marshal one's thoughts zbrati svoje misli
pravno to marshal the assets razporediti upnike po vrstnem redu njihovih zahtev
marshal(l)ing yard ranžirna postaja

Mārs-piter -teris in -tris, m (= Mārs pater oče Mars) Márspiter: Gell., Macr., Prisc. (po Varr. nenavadna beseda). — Soobl. Māspiter Máspiter: Varr.

martes moški spol torek

martes de Carnaval pustni torek
Martes Santo veliki torek
en (viernes y) martes, ni te cases ni te embarques (po španskem ljudskem verovanju) torek (in petek) nesrečen dan

Mārtiānus -ī, m Marciján. Znani so:

1. Martianus Capella (gl. Capella).

2. Aelius M. Elij Marcijan, rim. pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp.

3. Martianus Marcijan iz Cezareje v Kapadokiji, consularis Siciliae, l. 358 po Kr. vicarius Africae, okoli 378 rimski prefekt: Cod. Th.

4. Martianus Marcijan, l. 392 comes Orientis, za časa Arkadija comes sacrarum largitionum: Cod. Th.

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

masl|o srednji spol (-a …)

1. die Butter, -butter (arašidovo [Erdnußbutter] Erdnussbutter, čajno Teebutter, domače Bauernbutter, kakavovo Kakaobutter, kakovostno Markenbutter, kmečko Landbutter, Bauernbutter, kokosovo Kokosbutter, sardelno Sardellenbutter, topljeno/kuhano Schmelzbutter, zeliščno Kräuterbutter)
…za maslo/z maslom Butter-
(posodica za die Butterdose, predal za das Butterfach, kruh z das Butterbrot)
delati maslo/namazati z maslom buttern
mehak kot maslo butterweich
figurativno kot po maslu wie geschmiert, wie am Schnürchen
figurativno imeti maslo na glavi Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
figurativno kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce wer Butter auf dem Kopf hat, soll nicht in die Sonne gehen
figurativno to je tvoje/njegovo maslo das ist dein/sein Werk

2.
medicina ušesno maslo das Ohrenschmalz, das Ohrenwachs

máslo (surovo) butter

sveže, presno máslo fresh butter, ZDA sweet butter
slano máslo salted butter
máslo za kuho cooking butter
stopljeno máslo melted butter
umetno máslo margarine, arhaično butterine
žaltavo, žarko máslo rancid butter
kalup za máslo butter-print
kepica, reženjček másla pat of butter
kruh z máslom bread and butter
delati máslo to churn butter
zabeliti z máslom to butter, to flavour with butter, to add butter
namazati z máslom to spread butter on
to je njegovo máslo (figurativno) he has a finger in the pie, he as a hand in it
iti kot po máslu (figurativno) to run smoothly, to go swimmingly, to go like clockwork
stvari gredo kot po máslu things are going swimmingly (ali like clockwork)
to nam gre kot po máslu (figurativno) pogovorno we're getting on like a house on fire
gre kot po máslu! it's going on swimmingly (ali like a house on fire)
vse je šlo kot po máslu (figurativno) it was all plain sailing, it was a piece of cake (ali pogovorno a pushover, žargon a doddle)

máslo (surovo) beurre moški spol

topljeno maslo beurre fondu
žarko, žaltavo maslo beurre rance
sardelno maslo beurre d'anchois
ušesno maslo cérumen moški spol
namazati z maslom beurrer
z maslom namazan kruh tartine de beurre
vse gre kakor po maslu tout va comme sur des roulettes

máslo (-a) n

1. burro:
sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
čajno maslo burro da tavola, di cremeria
kakavovo maslo burro di cacao
kokosovo maslo burro vegetale
štručka masla panetto di burro
na maslu ocvrta jajca uova al burro
gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
pren. maslo ali topovi burro o cannoni

2. pren.
to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
fiziol. ušesno maslo cerume
gastr. sardelno maslo pasta di acciughe

máslo mantequilla f ; manteca f

sveže (slano) maslo mantequilla fresca (salada)
ušesno maslo cerumen m
kos kruha z maslom rebanada f de pan con mantequilla
iti kot po maslu (fig) ir (ali marchar) como una seda

Maß¹, das, (-es, -e) mera; (Maßstab) merilo; in vollem Maße popolnoma, v polni meri; in hohem Maße v veliki meri; in höchstem Maße zelo, skrajno; in Maßen zmerno; in stärkerem Maße še bolj; in dem Maße wie enako kot; nach Maß po meri; über alle Maße, über die Maße nadvse; ein gerüttelt Maß zvrhana mera; Das Maß ist voll! Mera je polna!; kein Maß kennen ne poznati mere; mit zweierlei Maß messen meriti z dvojnim vatlom; jemandem Maß nehmen komu jih našteti

Maßgabe, die, mit der Maßgabe pod pogojem, s tem da; nach Maßgabe des (X) v skladu/sorazmerju z, po ..., kakršnega zahteva X

Maßgenauigkeit, die, natančnost; eine hohe Maßgenauigkeit haben biti točno po meri, imeti natančne mere

maßhaltig Technik ustrezne mere; nicht maßhaltig neustrezne mere; Adverb po meri

Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.

Maßstab, der, merilo (tudi Physik); zložljivi meter, grafično merilo; standard; im ... Maßstab von v ... merilu/na ravni (česa); in großem Maßstab na veliko; einen Maßstab anlegen uporabljati merilo; einen strengen Maßstab anlegen uporabljati stroga merila; den eigenen Maßstab anlegen meriti z lastnim vatlom; das ist für mich kein Maßstab po tem se ne bom ravnal