Franja

znój sweat; perspiration

krvavi znój bloody sweat
v znóju svojega obraza in (ali by) the sweat of one's brow
biti moker od znója to be all of a sweat, to be in a sweat
od strahu me je oblil mrzel znój I broke out in a cold sweat
služiti si kruh v znóju svojega obraza to earn one's living by the sweat of one's brow
znój mi teče po obrazu my face is running with sweat
znój mu je tekel z obraza his face was streaming with perspiration
živeti od znója (žuljev) ljudstva to live on the sweat of the people

znój (-a) m sudore:
znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
mrtvaški znoj sudore di morte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
PREGOVORI:
enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere

znôjen sweaty, perspiring

ves znôjen all of a sweat, drenched in sweat
znôjna žleza sweat gland, perspiratory gland

znojenje samostalnik
(telesni proces) ▸ izzadásNaše telo nenehno izgublja vodo – z dihanjem, znojenjem in izločanjem. ▸ Testünk folyamatosan vizet veszít – légzéssel, izzadással és kiválasztással.
Čezmerno znojenje je pogosto v adolescenci, včasih pa se nadaljuje vse življenje. ▸ A túlzott izzadás serdülőkorban gyakori, de néha egész életen át tart.
Povezane iztočnice: nočno znojenje

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zób diente m

zob časa los estragos del tiempo
zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
do zob oborožen armado hasta los dientes
puljenje zoba extracción f dental
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
zobjé me bolé me duelen los dientes
dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
zob si izbiti romperse un diente
ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)

zombi samostalnik
1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombiNa Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.

zōnzo
a zonzo na potep, sem in tja:
andare a zonzo pohajkovati, postopati

zópet nuevamente, de nuevo; otra vez

zopet in zopet una y otra vez
tu sem zopet! ya estoy de vuelta
takoj bom zopet tu vuelvo en seguida
zopet dobiti recobrar, recuperar, readquirir
zopet izvoliti reelegir
zopet obleči (obleke) volver a ponerse
zopet osvojiti reconquistar
zopet oživeti volver a la vida, reavivarse
zopet oživiti reanimar, reavivar
zopet pogozditi repoblar (de árboles)
zopet se poročiti volver a casarse, casarse en segundas nupcias
zopet uprizoriti (v gledališču) reponer
zopet začeti comenzar de nuevo
zopet zaspati volver a dormirse

zoprnica samostalnik
(nesramna, neprijetna ženska) ▸ undok nőszemély, utálatos nőszemély
Družila sem se s piflaricami in zoprnicami, zato me je bilo naravnost strah, ko sem začela zbujati pozornost. ▸ Stréber és undok csajokkal lógtam együtt, ezért féltem, amikor elkezdtem felhívni magamra a figyelmet.

zoréti (-ím) imperf. ➞ dozoreti maturare, venir a maturazione (tudi pren.); stagionare:
grozdje je začelo zoreti l'uva comincia a maturare
v glavi mu zori nov načrt gli sta maturando in testa un nuovo progetto
duhovno, spolno zoreti maturare spiritualmente, sessualmente
večer zori v noč si sta facendo buio, sta calando la notte

Zoroastrēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ζωροάστρης, v zendski obl. Zarathustra, perz. Zar(a)thost = Zlata zvezda) Zoroáster, reformator starega perzijskega verstva, prerok in zakonodajalec v baktrijsko-medijskem kraljestvu okrog leta 600, avtor verskih spisov, ki so še dandanes ohranjeni pod imenom Zend-Avesta: Plin., Ap., Iust. — Od tod adj. Zōroastreus 3 (Ζωροαστραῖος) zoroástrski, zoroastréjski = čaroven: susurri Prud. (ki meri napačno Zŏr … ).

zorra ženski spol lisica; lisjak; figurativno premetenec, zvitorepec; pocestnica; pijanost

zorra argentada srebrna lisica
zorra azul polarna lisica
caldo de zorra fig potuhnjen, zahrbten človek
dormir (ali desollar) la zorra prespati pijanost
pillar una zorra opi(jani)ti se
no es la primera zorra que ha desollado (fig) on je v tem dobro podkovan in izurjen
tener zorra (fig) težko glavo imeti
a la zorra, candilazo (pregovor) klin se s klinom izbija

zrcálo mirror; looking glass; glass; medicina speculum, pl -s, -la

ogledovati se v zrcálou to look at oneself in the glass
od blizu gledati, strmeti v zrcálo to peer into the glass
videti svoj odsev v zrcálou to see one's repection in the glass
zrcálo med dvema oknoma pier glass
beneško zrcálo Venetian mirror
trojno zrcálo triple mirror
omara z zrcálom wardrobe with a mirror

zrezek samostalnik
(jed) ▸ szelet, hússzeletV restavracijo v eni bližnjih uličic sem naročil krvav zrezek in svetlo pivo. ▸ Rendeltem egy véres steaket és egy világos sört az egyik közeli utcában lévő étteremben.
Zrezke vedno položimo na zelo razgreto maščobo. ▸ A hússzeleteket mindig nagyon forró zsírba tesszük.
Povezane iztočnice: naravni zrezek, pariški zrezek, dunajski zrezek

zverjad samostalnik
1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.

2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék.

zvéza union, association; alliance; league; federation; confederation; coalition; connection, connexion, relation; communication

v zvézi z with reference to, in connection with
v tej zvézi in this connection
v zvézi z vašim dopisom, pismom with reference to your letter, in connection with your letter
strokovna zvéza trade union
Socialistična zvéza delovnega ljudstva Jugoslavije (Slovenije) the Socialist Alliance of the Working People of Yugoslavia (of Slovenia)
Zveza komunistov Jugoslavija (ZKJ) the League of Communists of Yugoslavia
Zveza sindikatov Slovenije the trade Union Federation of Slovenia
zvéza držav confederation
strokovna zvéza professional association, trade union, VB trades union
obrambna zvéza defensive alliance
poslovne zvéze business connections pl
poštne zvéze postal communications pl
Svetovna poštna zvéza Universal Postal Union
prometne zvéze traffic communications pl
železniška zvéza communication by rail
zakonska zvéza conjugal union, matrimony
to nima nobene zvéze z mojim vprašanjem it has nothing to do with my question
prav nobene zvéze ne imeti z to have no connection at all with, to have absolutely nothing to do with
to nima nobene zvéze s tem vprašanjem this has no bearing on (ali bears no relation to) this question
imeti zvézo z to be connected with; to have something to do with
sobi sta med seboj v zvézi the rooms communicate with each other
ostati v zvézi z to keep in touch with
z njimi imamo telefonsko zvézo we communicate by telephone, we keep in touch by phone
imeti (dobre) zvéze (figurativno) to have useful contacts, to know the right people
z zvézmi si priskrbeti službo (figurativno) to get a job by pulling strings
izkoristiti svoje zvéze to exploit one's contacts, to exert backstairs influence
dovesti, spraviti v zvézo to bring into contact
vlak ima zvézo s parnikom the train connects with (ali makes a connection) with the boat
prekiniti, pretrgati zvézo z to break off contact with; to sever one's connections with
skleniti vojaško zvézo to enter into a military alliance
stopiti v zvézo z (zvezati se z) to ally oneself to (ali with), to enter into an alliance, to form an alliance
stopiti v zvéze z to enter into relations with
vzdrževati trgovske (prijateljske) zvéze z to entertain (ali to maintain) commercial (friendly) relations with
zamuditi (železniško) zvézo to miss one's connection

zvéza (-e) f

1. legame:
trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

2. collegamento; coincidenza:
cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

3. collegamento, linea:
brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
dobiti zvezo aver la linea

4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
kmečke zveze leghe contadine
Zveza borcev Associazione Combattenti
zveza držav federazione di stati
hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

5. polit. alleanza:
skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

6. nesso, attinenza, legame; associazione:
časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

7. legame, rapporto, vincolo, unione:
krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
zakonska zveza vincolo coniugale

8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

9. teh. commettitura; fasciame:
lesna zveza commettitura di legno
smerniška zveza sistema di posa a fascia

10. voj. collegamento:
oficir za zveze ufficiale di collegamento

11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti brez zveze blaterare
brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
v zvezi z in relazione a, riguardo a
jur. kavzalna zveza nesso causale
ekon. monopolna zveza monopolio
hist. sveta zveza Santa Alleanza
voj. vojaška zveza alleanza militare
zveza držav confederazione
zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
hist. zveza petih mest pentapoli
mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli

zvézati (zvéžem) | zvezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. legare; annodare:
zvezati snope legare i covoni
zvezati vezalke annodare i lacci

2. collegare, unire; polit. coalizzare:
zvezati glasove v besede unire i suoni in parole
zvezati vasi s cestami collegare i villaggi per mezzo di strade

3. teh. collegare, allacciare, unire:
zvezati kovinske in lesene dele unire le parti metalliche e lignee
zvezati prevodnik z zemljo allacciare il conduttore a terra
vzporedno, zaporedno zvezati collegare in parallelo, in serie

4. rilegare:
zvezati knjigo rilegare un libro

5. unire, legare:
prijateljstvo ju je tesno zvezalo l'amicizia li unì strettamente

6. pošta collegare:
zvezati telefonske aparate na eno linijo collegare i telefoni a una linea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nemoč mu je zvezala korake l'impotenza gli legava le gambe
navt. zvezati jadrna konca strafilare
zvezati konce accoccare
zvezati s priponami impastoiare
zvezati tovorne živali accodare
zvezati z bakreno žico ramare

B) zvézati se (zvéžem se) perf. refl. unirsi; ekst. (strankarsko) allearsi, coalizzarsi