Franja

bench¹ [benč] samostalnik
klop; delovna miza; sodni stol; sodišče; sodniki
geologija terasa
tehnično skobelnik
navtika klop za veslače
ameriško nizek rečni breg

to sit (ali be) on the bench soditi
the bench and the bar sodniki in zagovorniki
to be raised to the bench postati sodnik
the opposition benches opozicija v parlamentu

bencín (za pogon) VB petrol; ZDA gasoline, pogovorno gas; kemija (za čiščenje) benzene, benzine

posoda, ročka za bencín VB petrol can, ZDA jerry can
poraba bencína petrol (ali gas ali fuel) consumption
racioniranje bencína petrol ali gas rationing
racionirati bencín to ration petrol ali gas
sod(ček) za bencín petrol barrel
davek na bencín petrol tax

bend¹ [bend]

1. prehodni glagol
upogniti, upogibati; (s)kriviti, zaviti
navtika (pri)vezati, pritrditi (to kam)
usmerjati, usmeriti; napeti (lok); skloniti
figurativno podrediti, podvreči, spraviti pod svojo oblast

2. neprehodni glagol
skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; vdati, ukloniti se

figurativno to bend one's steps usmeriti se
to bend one's knee poklekniti
to bend the brow mrščiti čelo

bend² [bend] samostalnik
pregib; zavoj, ovinek
tehnično koleno
navtika vozel; prečna črta na grbu; goveje usnje za podplate

get a bend on you! podvizaj(te) se!
bend sinister prečna črta na grbu (kot znak nezakonskega rojstva)
on the bend nepošteno
to go on the bend krokati, pijančevati

bender [béndə] samostalnik
sleng nekaj velikega; krokanje, pijančevanje; šestpenijski novec

to go on a bender iti krokat
to be on a bender biti pijan

bēne

A) avv.

1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba

C) inter.

1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!

2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

Č) m relig.

1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

2.
il sommo Bene relig. Bog

3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom

4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba

5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot

beneath² [biní:ɵ] predlog
poetično, arhaično pod

beneath s.o.'s dignity pod častjo koga
beneath our eyes pred našimi očmi
beneath criticism pod kritiko
to marry beneath one poročiti se z osebo nižjega stanu
beneath notice nevreden pozornosti
beneath contempt pod častjo

bénédiction [-diksjɔ̃] féminin blagoslov(itev)

c'est une bénédiction, que c'en est une bénédiction! to je srečen, nepričakovan, skoraj čudežen dogodek!
bénédiction nuptiale poroka
(familier) donner sa bénédiction à quelqu'un (figuré) popolnoma koga odobravati

benefit¹ [bénifit] samostalnik
dobro, korist, ugodnost, prednost; podpora; nadarba; beneficij

gledališče benefit night benefična predstava
to give the benefit of the doubt zaradi pomanjkljivostih dokazov razložiti zadevo komu v prid; pomilostiti, odpustiti
to the benefit of v korist koga, česa
for your (special) benefit (samo) za vas
ameriško to take the benefit objaviti bankrot
unemployment benefit podpora za brezposelne
to derive benefit from okoristiti se s čim

beninteso

A) avv. seveda, se razume, jasno:
Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!

B) cong.
beninteso che če; da le; če seveda:
ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš

bénit, e [beni, t] adjectif blagoslovljen; posvečen

eau féminin bénite blagoslovljena voda
pain masculin bénit blagoslovljen kruh
c'est pain bénit to je čisto zasluženo; izkoristimo dano priložnost, lepo priliko

bent¹ [bent]

1. preteklik & pretekli deležnik od bend

2. pridevnik
upognjen, skrivljen

as the twing is bent the tree is inclined kar se Janezek nauči, to Janezek zna
to be bent on imeti nagnjenje k čemu, nameravati kaj

bent² [bent] samostalnik
naklonjenost, pregib, krivina; nagnjenje
botanika šaš

it is out of my bent tega ne zmorem
to the top of one's bent kakor komu drago; do skrajnosti
full bent skrajnji napor
to take (ali go, flee) to the bent zbežati, ucvreti jo

beō -āre -āvī -ātum (iz dueio, prim. bonus) pesn.

1. osrečiti (osrečevati), blažiti, ublažiti (ublaževati), veseliti, razveseliti (razveseljevati): hoc me beat saltem, quod perduelles vicit Pl; od tod poseb. v pogovoru: ecquid beo te? Ter. = ali te to veseli? beas ali beasti (sc. me) Kom. = to (kar praviš ali kar si storil) mi je drago, tako tudi: id beat, nimis beat (sc. me), quod … Pl.; s stvarnim obj.: agrum Setinum beare Tit. fr.

2. osrečiti (osrečevati) s čim, obdariti (obdarovati) s čim, (o)bogatiti s čim: caelo Musa beat H., ne dominus munere te parvo beet H., (poëta) Latium beabit divite lingua H., beare se interiore nota Falerni H. goditi si z … — Od tod adj. pt. pf. beātus 3, adv. -ē

1. osrečen, srečen, blažen: Ter., V., O. idr., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., Phraaten numero beatorum eximit Virtus H., beate (beatius) vivere Ci., ad beatissime vivendum parum est, ad beate satis Ci., non est mihi male, sed bene ac beate Cat., beatius quam aliae urbes excultae Mel., divitiis homines an sint virtute beati H., laudum cumulo beatus omni Stat., neque idem umquam aeque est beatus ac poëma cum scribit Cat.; o stvareh in abstr.: nihil est ab omni parte beatum H., beatae arces H., status rei publicae fortunatior beatiorque L., cum ipsa virtus efficiat ita beatam vitam, ut beatior esse non possit Ci., beata mors Ci., beatum tempus O., saeculum beatissimum T., beatior spiritus Q. bolj blažena navdušenost; sedes beatae V. ali arva beata H. = sedes beatorum, arva beatorum (gl. v nadalj. beati = μάκαρες) bivališča blaženih; adv. beate srečno = docela, popolnoma: locum beate implebat Sen. rh. Subst.
a) beātum -ī, n (τὸ μακάριον) blaženost: in qua (virtute) sit ipsum etiam beatum Ci., non quia per se beatum est malo caruisse, sed quia … Sen. ph.
b) beātī -ōrum, m (μάκαρες) blažen(c)i (o umrlih): beatorum insulae (= μακάρων νῆσοι) Ci. fr. otoki, ki bi naj po mnenju starodavnikov ležali v Oceanu ob zahodnem robu zemlje; tam bi naj padli junaki uživali blaženo in večno življenje. Od tod beatus 3 v pozni lat. blaženi = umrli, rajni, pokojni: quem cum beatum fuisse Sallustius respondisset, intellexit occisum Amm.; pren.: (vir) beatae memoriae Eccl. blaženega spomina.
c) Beātissimus Preblaženi, naslov višje duhovščine: pozni Icti. in Eccl.

2. srečnega se čuteč, zadovoljen: satis beatus unicis Sabinus H., agricolae … fortes parvoque beati H.

3. obogaten, bogat, imovit: Pl., O., Cat., Iuv., Thynā merce beatus (še pravi pt. pf.) H.; od tod: mulier beata ac nobilis Ci., uxor beata H., Sen. ph., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., homo non beatissimus N. ne posebno bogat, florente ac beatā re publica L., tyrannus opulentissimae et beatissimae civitatis Ci., beata Roma H.; subst. beātī -ōrum, m bogataši, bogatini: noli nobilibus, noli conferre beatis Pr.; pren. bogat = (pre)obilen, prekipevajoč: gazae beatae Arabum H., vox Q. bogato nadarjeno grlo, ingenii beatissima ubertas, beatissima rerum verborumque copia Q.; occ.
a) blažen, ploden, rodoviten: auriferi beata ripa Tagi O., rus beatum H., rura beata Stat., beati Campaniae sinus T.;
b) pesn. = krasen, prelep: nuntii, commoda Cat., munera Pr., thermae Mart., nectar Mart. božanski, dies beatissimus Amm.; pren. adv. beate! krasno! kot vzklik prilizovanja: Mart.

be on neprehodni glagol
dogajati se; biti na programu; slabo naleteti

be on s.o. ne marati koga
be on to nenehoma grajati, sitnariti

beráški beggarly; beggar's

beráška palica beggar's staff
priti na beráško palico to be made destitute, to beggar oneself, to be reduced to poverty
spraviti na beráško palico to pauperize, to reduce to poverty (ali to beggary), to beggar

bere^*

A) v. tr. (pres. bevo)

1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo

3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača

bérgla crutch

hoditi z bérglami to go about on crutches

berlinski zid frazem
1. tudi z veliko začetnico, zgodovina (ločnica med vzhodom in zahodom) ▸ berlini falStvari lahko spreminjamo na bolje - to je sporočilo padca berlinskega zidu. ▸ Jobbra fordulhatnak a dolgok – ez a berlini fal leomlásának az üzenete.Padec Berlinskega zidu je zaznamoval preobrat v svetovni zgodovini. ▸ A berlini fal leomlása fordulópontot jelentett a világtörténelemben.

2. (simbol delitve) ▸ berlini falGibanje za enake pravice je ostro protestiralo, češ da načrtujejo apartheidski berlinski zid. ▸ Az egyenlőségi mozgalmak határozottan tiltakoztak, véleményük szerint apartheid célokat szolgáló berlini falat terveznek.

berserk(er) [bə́:sə:k(ə)] samostalnik
divji nordijski bojevnik
figurativno fanatik

to go berserk(er) pobesneti, podivjati
berserk(er) rage besnost