Franja

bow⁴ [bau] neprehodni glagol & prehodni glagol
pripogniti, pripogibati se (to, before)
pokloniti, klanjati se, spokoriti, ukloniti se; v sobo (ali iz sobe) koga peljati, vljudno odsloviti

a bowing acquaintance površno poznanstvo
to bow and scrape ponižati se, biti pretirano vljuden
to bow one's assent s priklonom izraziti svoje dovoljenje
to bow one's thanks s priklonom se zahvaliti
to be on bowing terms le površno poznati

box¹ [bɔks] samostalnik
škatla, zaboj; skrinja; okrov; posoda, predal; kozel na kočiji; loža, predel; staja; garažni oddelek za avto, boks; uta, hišica, soba; klop; oblikovalni okvir; darilo
ameriško votlina v deblu

Christmas box božično darilo
jury box porotniška klop
ballot box volilna žara
box of bricks škatla s kockami
elektrika junction box odcepna pušica
money box hranilnik
sentry box stražnica
shooting box lovska koča
strong box kaseta, železna blagajna
to be in the same box deliti isto usodo
to be in the wrong box motiti se
prisoner's box zatožna klop
witness box prostor za priče na sodišču
sleng box of dominoes klavir
ameriško, sleng eternity box grob
to he in a (tight) box biti v zagati
to be in one's thinking box resno premišljevati
the whole box of tricks vse skupaj

božíčen Christmas

božíčni čas Christmas-tide, Christmas season, Yuletide, Yule
božíčni čas nakupovanj Christmas shopping season
božíčne čestitke Christmas greeting(s), greetings (ali compliments) of the season
božíčni dan Christmas Day, Feast of the Nativity
božíčno darilo Christmas present (ZDA gift), (za poštarja, smetarja ipd.) Christmas box
božíčna dopisnica Christmas card
božíčno drevo Christmas tree; tannenbaum; aeronavtika žargon airfield lights pl
božíčna gratifikacija Christmas gratuity
božíčna obdaritev distribution (ali pogovorno handing round) of Christmas presents
božíčna pesem (Christmas) carol
božíčni praznik Christmas Day, Christmas, Christmastide
božíčni sejem Christmas fair
božíčna sveča Christmas candle
božíčni večer Christmas Eve
predbožičen preChristmas

braccetto m
a braccetto pod roko:
andare a braccetto con qcn. peljati koga pod roko pren. strinjati se, razumeti se s kom

bracēs, acc. -em, f gal. ime za neko vrsto belega žita, lat. s(c)andala, „braka“, pira, iz katere so pridobivali slad: Plin.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

brad|a² ženski spol (-e …)

1. poraščenost: der Bart, der Vollbart
puhasta brada (prvi puh) der Milchbart, der Flaum
dolga: der Rauschebart; koničasta, kozja: der Spitzbart
tridnevna brada der Dreitagebart
brez brade bartlos
rast brade der Bartwuchs
z … brado -bärtig (z belo weißbärtig, s kozjo spitzbärtig, s sivo graubärtig)
imeti brado/pustiti si brado sich den Bart wachsen lassen/sich einen Bart stehen lassen
obriti si brado sich den Bart abnehmen/abrasieren
puliti si brado sich den Bart raufen (tudi figurativno)
figurativno vic ima že brado hat einen Bart
pri prerokovi bradi! beim Bart des Propheten!

2. živalstvo, zoologija pri divjem petelinu: der Federbart, der Kehlbart
kozja brada der Ziegenbart

bradica samostalnik
1. lahko izraža pozitiven odnos (o obraznih dlakah) ▸ szakáll, kis szakállČarodej, ki je skakal po odru, je bil mlad, z lepo pristriženo bradico in bleščečim cilindrom. ▸ A színpadon ugrabugráló fiatal bűvésznek szépen nyírt kis szakálla és fényes cilindere volt.Okradeno dekle je tatu opisalo kot kakih 20 let starega fanta, suhe postave, koščenega obraza in temnih kratkih las s kratko bradico. ▸ A kirabolt lány leírása alapján a tolvaj 20 év körüli, vékony testalkatú, csontos arcú, sötét, rövid hajú és rövid szakállú fiú volt.Povezane iztočnice: kozja bradica

2. izraža pozitiven odnos (del glave) ▸ állNa rahlo preširoko čelo in špičasto bradico nanesemo nekaj rdečila v odtenku rožnega lesa. ▸ Az enyhén széles homlokra és hegyes állra felviszünk egy kis rózsafa színű pirosítót.Mali Luka je padel s postelje in si prebil bradico. ▸ A kis Luka leesett az ágyról és felhasította az állát.

brain¹ [brein] samostalnik
možgani
figurativno pamet, razum, glava

to beat (ali cudgel, busy, puzzle, rack) one's brains beliti si glavo
to blow out s.o.'s brains ustreliti koga v glavo
to crack one's brains zgubiti glavo, ponoreti
brain drain beg možganov
to dash s.o.'s brain out razbiti komu lobanjo
to have s.th. on the brain pretirano se zanimati za kaj, noreti za čim
to pick (ali suck) s.o.'s brains izvabiti podatke od koga
his brain is a bit touched ni čisto pri pameti, je nekoliko prismuknjen
to turn s.o.'s brains zbegati koga
brain trust skupina strokovnjakov s skupno nalogo; skupina strokovnjakov, ki odgovarja prek radia

branchial, e, aux [brɑ̃šjal, šjo] adjectif škržen

respiration féminin branchiale dihanje s škrgami

brandir [brɑ̃dir] verbe transitif (za)vihteti; mahati (quelque chose s čim); groziti z

brandir une lettre mahati s pismom
brandir de petits drapeaux mahati z zastavicami
brandir son sabre (za)vihteti sabljo
brandir sa démission groziti s svojo ostavko

brandire v. tr. (pres. brandisco)

1. vihteti:
brandire un bastone, una spada vihteti palico, meč

2. ekst. mahati (s čim):
brandire una lettera mahati s pismom

branilec samostalnik
1. v športnem kontekstu (nosilec naslova) ▸ címvédő Branilci naslova so izvlekli remi v zadnji minuti. ▸ A címvédők az utolsó percben húzták be a döntetlent.

2. (odvetnik) ▸ védőügyvédPiotr je mlad pravnik, ki je ravno opravil pravosodni izpit in postal branilec na sodišču. ▸ Piotr fiatal jogász, aki éppen letette a jogi szakvizsgát és védőügyvéd lett a bíróságon.
Sopomenke: odvetnik

3. šport (obrambni igralec) ▸ védő, védőjátékos, hátvédBoštjan Cesar je zabil že svoj šesti gol, s čimer je le potrdil status najboljšega strelca med branilci. ▸ Boštjan Cesar már a hatodik gólját lőtte, amivel megerősítette a legjobb gólszerző státusát a hátvédek között.

4. (varuh; zagovornik) ▸ védelmezőKot je sporočilo organizacija, je namreč boj proti dezinformacijam eden največjih izzivov branilcev novinarstva. ▸ Ahogy a szervezet rámutat, a dezinformáció elleni küzdelem az egyik legnagyobb kihívás az újságírás pártján állók számára.
Sopomenke: podpornik

5. (pri napadu) ▸ védő
Utrdba je padla, ko je branilcem zmanjkalo streliva in in živil. ▸ Az erődítmény akkor esett el, amikor a védők kifogytak a lőszerből és az élelemből.

braníti (-im)

A) imperf.

1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore

3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta

B) braníti se (-im se) imperf. refl.

1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori

2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze

bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

le haut du bras nadlaket
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
à force de bras le z rokami
à pleins bras z vso močjo, močnó
à tour de bras z vso silo, intenzivno
à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
à bras ouverts z od-prtimi rokami
à bras tendu s stegnjeno roko
en bras de chemise brez suknjiča, golorok
les bras retroussés z zavihanimi rokami
charrette féminin à bras ročni voziček
manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
bras séculier posvetna oblast
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
avoir les bras ballants povesiti roke
avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
baisser les bras opustiti, odreči se
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
rester les bras croisés ostati brez dela
saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
tenir les bras croisés križem roke držati
les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok

brasseur [brasœr] masculin

1. pivovarnar

2. prsni plavalec

brasseur d'affaires človek, ki se bavi s številnimi zadevami

bráti (bêrem) imperf.

1. leggere:
brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
brati Danteja leggere Dante

2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
brati z dlani leggere la mano

5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
brati jagode raccogliere le fragole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
rel. brati mašo celebrare la messa
pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
PREGOVORI:
s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga

brátiti se unirse fratemalmente

bratiti se s kom fratemizar con alg

brátovščina brotherhood; fraternity; fellowship

piti brátovščino s kom to drink together the customary pledge of friendship, after which the parties may adopt intimate forms of address (in Slovene, to address each other as ti)

bratto m navt.
remo da bratto veslo za veslanje s krme