Franja

hvála thanks pl; (pohvala) praise, laud, commendation; (govor, pismena hvala) eulogy, panegyric, encomium

hvála! thank you!
hvála lepa! thanks very much!, many thanks!
hvála lepa za Vašo prijaznost! many thanks for your kindness!
hvála bogu! thank God!
hvála bodi bogu! thanks be to God!
hvála za Vaše vprašanje (po mojem zdravju)! thank you for asking after me
srčna Vam hvála za... my heartfelt thanks to you for..., I am deeply grateful to you
biti skop s hválo to be sparing with one's praise
hválo peti komu to sing someone's praises
sam sebi hválo peti to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
še hvála mi ni nihče rekel! much (ali small) thanks I got for it!
lastna hvála se po blatu, pod mizo valja self-praise is no recommendation
še malo čaja? - prosim! (da); hvála, ne! some more tea? - yes, please!; no, thank you!

hvaléžen reconnaissant à quelqu'un de quelque chose, obligé, sensible à

izkazati se hvaležnega za se montrer reconnaissant envers quelqu'un de quelque chose, savoir gré à quelqu'un de
hvaležen biti être obligé à quelqu'un de quelque chose, être redevable de quelque chose à quelqu'un
zelo sem vam hvaležen za to je vous en suis fort obligé (ali reconnaissant)
ves hvaležen pénétré de gratitude

hvaléžnost gratitude; gratefulness; thankfulness; (komu, za to someone, for)

iz hvaléžnosti za in gratitude for
usluga iz hvaléžnosti a grateful service
pokazati svojo hvaléžnost to show one's gratitude
sijati od hvaléžnosti to glow (ali to be radiant) with gratitude
s hvaléžnostjo kaj sprejeti to accept something gratefully
sprejmite, prosim, izraze moje globoke hvaléžnosti please accept my heartfelt thanks

hvalíti to praise; to laud; to commend

čez mero hvalíti (slaviti) to extol
sam sebe hvalíti pogovorno to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
hvalíti se s čim to pride oneself on something, to boast of something
hvali se, da je dober šahist he prides himself on being a good chess player
hvali se s svojim znanjem kemije he prides himself on his knowledge of chemistry
dobro blago se samo hvali good wine needs no bush
ne hvali dneva pred nočjo! there's many a slip 'twixt cup and lip
on se rad samo hvali he loves to brag (ali pogovorno to swank)
pretirano hvalíti (figurativno) to gild the lily

hvalíti louer, faire l'éloge de, louanger, approuver, priser, célébrer, glorifier, préconiser, prôner , (pretirano) porter aux nues

hvaliti se se louer, se vanter, se glorifier, se faire gloire, se piquer de, tirer vanité de quelque chose
ne da bi se hvalil sans vouloir m'en vanter (ali glorifier), (soit dit) sans vanité

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

Hybla -ae, ali (pri O. tudi) Hyblē -ēs, f (Ὕβλα, Ὕβλη) Híbla

1. gora na vzhodni obali Sicilije, bogata z medenimi zelišči, poseb. z materino dušico, zato so jo čebele pridno obiskovale in Hibla je zaslovela po medu in čebelarstvu: V., O., Col., Mel., Plin., Mart., Sil. Od tod adj. Hyblaeus 3 hiblajski: apes V., gramen Lucan., mella Mart.

2. ime treh mest na Siciliji (Hybla maior, minor in Hybla Megara Megarska Hibla ob gori Hibli). Megarsko Hiblo omenja: Plin. Od tod subst. Hyblēnsēs -ium, m Hiblan(c)i, preb. enega teh treh mest: Ci., Plin.

hydra (Hydra) -ae, f (gr. ὕδρα)

1. (po)vodna kača, hidra
a) petdeseteroglava pošast v podzemlju: V., Val. Fl.
b) poseb. Lernaea hydra lernajska hidra ali samo hydra, mnogoglava kača v Lernajskem jezeru (Lerna), ki so ji glave, ki jih je bil Herkul sekal, ponovno zrasle, dokler ji ni s pomočjo svojega voznika Jolaja (Iolaus) izžgal krvavečih ran z živimi ogorki; imeli so jo za Kerberovo mater: Var. ap. Non., Ci. poet., Lucr., H., O., Hyg., Sen. tr.; od tod pren.: videto, ne hydra tibi sit et pellis, Hercules autem et alia opera maiora … relinquantur Ci., Lernaeas pugnet ad hydras Pr. = naj se spusti v največje nevarnosti.

2. Vodna kača, Hidra kot ozvezdje: Ci. (Arat.), Hyg.

hydraula -ae, m: Suet. ali hydraulēs -ae, m: Petr., M. (gr. ὑδραύλης) igralec na (vodne) orgle, — na cevnico.

hydraulicus 3 (gr. ὑδραυλικός) ki se nanaša na (vodne) orgle: machinae Vitr. ali organa Plin., Suet., Tert., Amm. (vodne) orgle, cevnice.

hydreuma -atis, n (gr. ὕδρευμα), kraj ob obali, kjer se ladje preskrbujejo s sladko vodo, ali kraj, kjer zajemajo karavane vodo za kamele (aquatio), zajemališče, črpališče, vodnjak: Plin. (?); v rokopisih hydreum.

Hymēttus: Ci., H., O., Col., Plin., Iuv. ali Hymēttos: Val. Fl., Mart., Ap. -ī, m (Ὑμηττός) Himét, gora na Atiki jugovzhodno od Aten, ki je slovela po svojem izvrstnem marmorju in medenih zeliščih. Od tod adj. Hymēttius 3 (Ὑμήττιος) himetski: trabes H. gredje iz himetskega marmorja (kot nastavek na stebrih), mella H., cera O., columnae Plin. iz himetskega marmorja.

hyoscyamum -ī, n: Cels. ali hyoscyamus -ī, m: Col., Plin., Marc. (gr. ὑοσκύαμος) bot. črvivec, zobnik. Pokvarjena soobl. iusquiamus: P. Veg., Pall., Plin. Val. — Od tod adj. hyoscyaminus 3 (gr. ὑοσκυάμινος) iz črvivca, iz zobnika: oleum Plin.

hyoseris -is, f (gr. ὑόσερις) hióseris, endiviji podobna rastlina, po drugih črni glavač, — glavinec (Centaurea nigra Linn.) ali (Hyoseris lucida Linn.): Plin.

hypatē -ēs, f (gr. ὑπάτη, sc. χορδή) hipáta = najvišja (ali po naše najnižja) struna z najnižjim tonom najstarejšega in najpreprostejšega glasbenega sistema: Vitr.

hyperbaton -ī, n (gr. ὑπέρβατον) ločitev dveh besed ali stavčnih delov, ki slovnično spadata skupaj, zaradi lepoglasja ali iz drugih razlogov = hiperbaton, ret. t. t.: Q., Plin. iun., Tert., Char., Serv.

hyperbolaeoe, gen. -ōn (gr. οἱ ὑπερβολαῖοι iz ὑπερβολή) najvišji toni v glasbenih lestvicah, sestavljenih iz štirih ali petih tetrakordov: Vitr.

Hyperborē̆ī -ōrum, m (Ὑπερβόρειοι ali Ὑπερβόρεοι [βόρος = ὄρος gora]) Hiperborêjci = „Prekogorci“, mitološko pleme na skoraj rajskem severu (v Trakiji), kjer je prebivalo v neskaljeni sreči: Ci., Mel., Plin. Od tod adj.

1. (pesn.) Hyperboreus 3 hiperborejski, traški, severni: Ap., Cl., glacies, orae V., Pallene O., ursa Lucan., pruinae Val. Fl., triumphus Mart. Domicijanovo zmagoslavje nad Kati in Dačani.

2. Hyperboreānus 3 hiperborejski: Hier.

hypercatalēctus 3 (gr. ὑπερκατάληκτος) hiperkatalektičen = z enim ali več prekomernimi zlogi ob koncu (verza): Prisc., Serv.

Hyperīōn -onis, m (Ὑπερίων) Hiperíon,

1. Uranov in Gajin sin, Titan, Tejin (Θεία) soprog, oče Helija (Sol), Selene (Luna) in Eos ali Avrore (Ἠώς, Ἕως, lat. Aurora): Hyperione natus (= Sol): O.

2. Helij (Sol) ali sončni bog sam: Lab. ap. Gell., Col., iamque duas lucis partes Hyperione menso O., Hyperionis urbs (= Heliopolis (Heliopola) v spodnjem Egiptu) O., Hyperionis aedes (v omenjenem mestu) O. Od tod

1. patron.
a) Hyperīonidēs -ae, m (Ὑπεριονίδης) Hiperionov (Helijev) sin (= Acaetes): Val. Fl.
b) Hyperīonis -nidis, f Hiperionova (Helijeva) hči (= Aurora): Q.

2. adj. Hyperīonius 3 Hiperíonov (= sončnega boga): currus Val. Fl., lampas Sil.