Franja

Zadetki iskanja

  • zlitina samostalnik
    1. metalurgija (spojina dveh kovin) ▸ ötvözet
    nikljeva zlitina ▸ nikkelötvözet
    titanova zlitina ▸ titánötvözet
    aluminijeva zlitina ▸ alumíniumötvözet
    magnezijeva zlitina ▸ magnéziumötvözet
    kovinska zlitina ▸ fémötvözet
    izdelan iz zlitine ▸ ötvözetből készült

    2. (mešanica; kombinacija) ▸ ötvözet, egyveleg, elegy
    Še vedno ostaja zvest glasbenemu slogu, ki je svojevrstna zlitina makedonskih tradicionalnih ritmov in sodobnega rocka. ▸ Még mindig hű ahhoz a zenei stílushoz, amely a macedón hagyományos ritmusok és a modern rock sajátos ötvözete.
    Natakar, z belimi rokavicami in brezhibno zlitino prezira in uslužnosti na obrazu, se skloni nad puding, ga prelije z žlico ruma in prižge vžigalico. ▸ A fehér kesztyűs pincér, arcán a lekicsinylés és a segítőkészség tökéletes egyvelegével, a puding fölé hajol, leönti egy kanál rummal és meggyújtja gyufával.
    Tudi v tej knjigi gre za pripovedno alkimijo spominov, katerih rezultat je zlitina doživljenega in domišljenega. ▸ Ez a könyv is az emlékek elbeszélésének az alkímiájáról szól, melynek eredménye a megélt és a kitalált dolgok elegye.
  • zlò evil; ill; harm; mischief

    delati zlò to do evil
    izogibati se zlu to keep out of mischief
    vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
    ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
    iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
    od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
    snovati zlò to mean mischief
    moji posli gredo po zlu my business is going downhill
    želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
    to je potrebno zlò that is a necessary evil
  • zlò (zlà) n

    1. male:
    delati, hoteti zlo fare, volere il male
    sejati zlo seminare, diffondere il male
    ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male

    2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
    družbena zla le malattie della società
    zlo korupcije il bubbone della corruzione
    izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
    šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
    pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
    iti po zlu andare a male, fallire
    biti nujno zlo essere un male inevitabile
  • zločín crime; pravo felony, misdeed; evil deed; outrage (nad kom on, upon someone); evil deed; sin

    politični zločín political crime
    najhujši zločín crime of the deepest (ali blackest) dye
    zločín, ki se kaznuje s smrtjo capital crime, capital offence
    zločín, ki se kaznuje z zaporom in odvzemon državljanskih pravic ZDA infamous crime
    zločín je, da so porušili to staro hišo it was a crying shame (ali a crime, a sin) to pull down that old house
    zakriviti zločín to commit (ali to perpetrate) a crime
  • zlòg syllable

    po, v zlògih in syllables
    poudarjen (nepoudarjen) zlòg stressed ali accented (atonic ali unstressed) syllable
    izgovarjati (besedo) zlòg za zlògom to syllable (a word)
    merjenje zlògov prosody
  • zlomíti to break; to fracture; to snap; (ud) to break

    zlomíti na dvoje to break in two
    zlomíti kos krede na dvoje to snap a piece of chalk in two
    zlomíti odpor to overcome (ali to crush) resistance
    zlomíti komu vrat to break someone's neck
    zlomíti si vrat to break one's neck
    zlomil si je nogo (roko) he broke his leg (his arm)
    zlomíti se to break, to fracture
    zlomíti upor, vstajo to break a rebellion
    to mi je zlomilo srcé it broke my heart
    veja se je zlomila the branch broke
    val se je zlomil ob bregu the wave broke on the shore
  • zlomíti (-im)

    A) perf.

    1. rompere, spezzare, spaccare:
    zlomiti palico spezzare una verga
    zlomiti vejo spezzare un ramo

    2. pren. spezzare:
    zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura

    3. fiaccare, esaurire, estenuare:
    bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò

    4. travolgere; spezzare:
    zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche

    5. med. fratturare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zlomiti palice na kom bastonare qcn.
    zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
    zlomiti komu roge ammansire qcn.
    zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.

    B) zlómiti se (-im se) perf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. crollare:
    obramba se je zlomila la difesa è crollata

    3. pren. rompersi (di voce)

    4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
    zlomiti se v jok scoppiare in pianto

    C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
    beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
    pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo
  • zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

    1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
    zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
    zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
    zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
    zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

    2. šport. vincere; stravincere:
    zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
    premočno zmagati stravincere
    zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

    3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
    zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

    4. pren. sbrigare; coprire; superare:
    zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
    zmagovati izdatke coprire le spese
    zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita
  • zméden confused; bewildered; puzzled, perplexed; chaotic

    biti zméden to be confused, to be in a muddle, to puzzle (ob over, about)
    biti čisto zméden (figurativno) to be all at sea
    postati zméden to become confused
    biti popolnoma zméden (pogovorno) to be at one's wits' end
  • zmešnjáva (-e) f

    1. disordine, confusione, scompiglio, garbuglio:
    doma ima veliko zmešnjavo ha la casa tutta in disordine

    2. finimondo, scompiglio; putiferio; caos; babele:
    zmešnjava je nastala zaradi nekega članka a provocare il putiferio è stato un articolo
    v državi vlada zmešnjava il paese è in preda al caos

    3. pren. (velika količina) subisso, sterminio, guazzabuglio, baraonda:
    sejmarska zmešnjava la baraonda della fiera
  • zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.

    1. gettare:
    zmetati skozi okno gettare dalla finestra
    zmetati v koš gettare nel cestino

    2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
    za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
    zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
    pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    zmetati kaj na papir buttar giù due righe
  • zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti

    1. macinare, tritare:
    zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano

    2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare

    3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
    zmleti sovražnika schiacciare il nemico
    zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
    pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
    pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn.
  • zmotiti to disturb (someone), to distract (someone)

    zmotiti se to be mistaken, to make a mistake; to go astray
    ne se zelo zmotiti not to be far wrong
    vsakdo se lahko zmoti we are all apt to make mistakes
    zmotil sem se v svojih računih I'am out in my calculations (ali reckoning), I miscalculated
    če se nisem zmotil if I am not mistaken
    zmotili smo se o njem we were quite mistaken in him
    zmotil sem se o datumu I was quite mistaken about the date
    ne dajte se zmotiti! don't disturb yourself!
    zelo se zmotiti (figurativno) to be wide of the mark
  • zmotljiv pridevnik
    (ki se lahko zmoti) približek prevedkaolyan ember aki tévedhet, esendő
    Res pa je, da je zdravnik človek in zato tudi zmotljiv.kontrastivno zanimivo Igaz, hogy az orvos is ember, és ezért tévedhet.
    Utrujen človek je bolj zmotljiv, napaka se zgodi bistveno hitreje.kontrastivno zanimivo A fáradt ember könnyebben téved, hamarább hibázik.
  • zmóžen capable; able; apt; fit (for)

    on je vsega zmóžen he is capable of anything
    je zelo zmóžen he is a clever fellow
    zmóžen je vsakršnega zločina he is a man capable of any crime
    pritegnili so najzmožnejše strokovnjake the ablest experts have been called in
  • znájti se (znájdem se) perf. refl.

    1. trovarsi, capitare:
    znajti se pred zaprtimi vrati trovarsi davanti a una porta chiusa
    znajti se v pasti trovarsi intrappolato

    2. orientarsi:
    zapleten položaj, v katerem se je težko znajti una situazione intricata in cui è difficile orientarsi

    3. raccapezzarsi, disimpegnarsi, arrangiarsi:
    znajdi se, kot veš in znaš arrangiati come meglio puoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znajti se na cesti, pred vrati essere licenziati, essere sfrattati
    pren. znajti se na stranskem tiru perdere la carica, venire silurati
  • znák1 sign, mark, signal, symbol; token; index; (značka) badge; (bolezenski) symptom; (migljaj) wink

    znáki časa signs pl of the times
    znák minus matematika minus sign, negative sign
    znák plus matematika plus sign
    prometni znák traffic sign (ali signal), road sign
    znák za odhod signal for departure
    znák za umik vojska signal to retreat
    znák kot prošnja za pomoč distress signal; (v nevarnosti) signal of distress (SOS)
    znák za preplah alarm
    znák za konec preplaha all clear
    zaščitni znák trademark
    znáki časti in oblasti insignia pl
    kot znák spoštovanja as a mark of respect
    nobenega znáka življenja no sign of life
    znák (znamenje) propadanja sign of decay
    razpoznavni znák distinctive mark
    kot znák moje hvaležnosti in token (ali as a token) of my gratitude
    v znák sprave as a sign of reconciliation
    kot na dani znák as though in response to a sign
    dati komu znák to give someone a sign
    dati znák za streljanje to give the signal to fire
    dati znák (pomigniti) to beckon, pogovorno to tip someone the wink
    to je bil znák za upor this was the signal for revolt
    govoriti z znáki (kretnjami) to speak in sign language, (gluhonemi) to speak in dumb show
    v znák žalovanja nositi črno obleko to wear black as a token of mourning
  • známenje (-a) n

    1. segno, segnale; sintomo, indizio:
    dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
    nebeška znamenja segni celesti
    prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
    v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

    2. segno, segnale, cenno:
    narediti znamenje križa fare il segno della croce
    znamenje za napad segnale di attacco
    dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

    3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
    grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
    vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
    avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
    znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
    krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
    zodiakalna znamenja segni zodiacali

    4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
    kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

    5. segno, marchio; insegna:
    mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
    lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
    geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
    pog. materino znamenje voglia
  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte