Franja

mattea -ae, f (po Varr. izpos. gr. ματτύα) slastne, izbrane jedi, poslastice, posladki, slaščice: Sen. rh., Petr., Mart., Suet., Tert.

matter¹ [mǽtə] samostalnik
materija, snov, stvar; medgnoj
pravno zadeva, predmet
množina (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok (for za)
predmet, tema, vsebina (knjige)
tisk rokopis, stavek; važnost (of)

organic matter organska snov
gaseous matter plinasto telo
pravno the matter in (ali at) hand pričujoča zadeva
pravno matter in controversy sporna zadeva
pravno matter in issue sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazati
a matter of taste stvar okusa
a matter of time vprašanje časa
printed matter tiskovina, tiskovine
postal matter vse stvari, ki se lahko pošiljajo po pošti
no matter ni važno
as near as no matter skoraj, za las
as a matter of course samo po sebi umevno
as a matter of fact v resnici, pravzaprav
for that matter; ali for the matter of kar se tega tiče
a hanging matter zločin, ki se kaznuje s smrtjo
in the matter of glede na kaj
no laughing matter ni šala, resna zadeva
in matter and manner formalno in resnično
to leave the matter open pustiti vprašanje odprto
to make much matter of pripisovati čemu veliko važnost
not to mince matters ne slepomišiti, povedati odkrito
to make matters worse poslabšati stvari
to carry matters too far iti predaleč
as matters stand kakor sedaj kaže
to take matters easy nalahko jemati, ne delati si skrbi
what matter? in kaj potem?
what's the matter? kaj pa je?
what's the matter with this? je kaj narobe s tem?

mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
di buon mattino navsezgodaj
dal mattino alla sera ves dan
astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
giornale del mattino jutranji dnevnik
il mattino della vita pren. otroštvo
PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

Maul, das, (-/e/s, Mäuler) gobec, bei Kühen, Fleischstück: smrček, bei Fischen: usta, beim Pferd: usta, gobec; Technik zev; figurativ hungrige Mäuler lačna usta; böse Mäuler zlobni jeziki; figurativ gobec, jezik; ein loses Maul nesramen gobec/jezik; das Maul halten držati gobec; halt's Maul! drži/zapri gobec!; das Maul aufreißen gobcati; das Maul vollnehmen imeti poln gobec; das Maul stopfen zapreti/zamašiti gobec; eins aufs Maul geben mahniti po gobcu/na gobec; übers Maul fahren zamašiti gobec; jemandem Honig ums Maul schmieren prilizovati se (komu); ins Maul fliegen prileteti v usta; sich das Maul verbrennen figurativ opeči si jezik; sich das Maul wischen obrisati se pod nosom; Einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul Šenkanemu/Podarjenemu konju ne glej na zobe

Maxentius -iī, m Makséncij, rim. cesar (306—312 po Kr.): Eutr., Aur., Lact. — Od tod adj. Maxentiānus 3 Makséncijev: milites Lact.

Opomba: A v prvem zlogu je morda dolg kakor v māximus.

Māximiānus -i, m Maksimiján

1. M. Aurelius Valerius Maximianus Herculius Mark Avrelij Valerij Maksimijan Herkulij, rim. cesar, augustus skupaj z Dioklecijanom, usmrčen l. 310 po Kr.: Aur., Eutr., Lact., Prud.

2. C. Galerius Valerius Maximianus Gaj Galerij Valerij Maksimijan, od Dioklecijana izbran za rim. cesarja na vzhodu: Aur., Lact., Eutr., Amm.

Māximīnus -ī, m Maksimín

1. C. Iulius Verus Maximinus Thrax Gaj Julij Ver Maksimin Tračan, po rodu iz Trakije, rim. cesar v letih 235—238 po Kr.: Eccl.

2. C. Galerius Valerius Maximinus Gaj Galerij Valerij Maksimin, s prvotnim imenom Daia, rim. cesar v letih 310—313 po Kr., nečak cesarja Galerija Valerija Maksimijana: Lact.

3. Flavius Maximianus Flavij Maksimijan iz Panonije, varovanec cesarja Valentinijana I., praefectus annonae v Rimu l. 368—370, vicarius urbi l. 370—371, praefectus praetorio Galliarum l. 371—376: Amm., Cod. Th.

4. Maximianus Maksimijan, vitez, magister scriniorum, sodelavec pri redakciji Teodozijevega kodeksa (codex Theodosianus), l. 449 po Kr. poslanec k Atili: Cod. Th.

Māximus² -ī, m Máksim.

1. priimek Fabijevega (gl. Fabius) in Valerijevega (gl. Valerius) rodu; pl. Maximi Ci. možje, kakršen je (bil) Kvint Fabij Maksim.

2. Appius Maximus Santra Apij Maksim Santra, Trajanov vojskovodja: Fr.

3. Maximus Maksim, Partenijev osvobojenec, udeležen pri Domicijanovem umoru: Suet.

4. Maximus Maksim, Marcialov naslovnik: Mart.

5. Maximus Maksim, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Petronius Maximus Petronij Maksim, comes sacrarum largitionum l. 415 po Kr., praefectus urbi l. 420—421 in 433, konzul l. 433 in 443, praefectus praetorio Italiae l. 435 in 439—441, rim. cesar l. 455: Sid.

7. Maximus Magnus Maksim Veliki, uzurpator 383—388: Amm., Ambr., Cod. Th.

8. Maximus Maksim, poslanec rimskega senata k cesarju Konstanciju II.: Amm., Symm.

9. Maximus Maksim, patricij, konzul l. 523, poročen z zahodnogotsko princeso: Cass.

10. Maximus Maksim iz Cezareje, kristjan, kiniški filozof: Ambr.

11. Maximus Maksim iz Efeza, prijatelj in učitelj cesarja Julijana: Amm.

12. Maximus Maksim, gramatik iz Madavre: Aug.

me pron.

1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče

2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga!

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

measure² [méžə]

1. prehodni glagol
meriti, izmeriti, odmeriti; umeriti (obleko); oceniti, soditi, presoditi (by po)
primerjati, meriti (with s, z)
prehoditi

2. neprehodni glagol
meriti

it measures 8 inches meri 8 inčev
to measure s.o. for (a suit of clothes) vzeti komu mero (za obleko)
to be (ali get) measured for (a suit) dati si vzeti mero (za obleko)
to measure one's length pasti ko dolg in širok
to measure swords with preizkusiti svojo moč
to measure one's strength with s.o. meriti se s kom
to measure other people's corn by one's own bushel soditi druge po sebi
to measure s.o. with one's eye premeriti koga z očmi
to measure s.o. from top to toe premeriti koga od glave do pete

meat [mi:t] samostalnik
meso (hrana)
arhaično hrana, obed
sleng slast, užitek
figurativno substanca, vsebina

meat and drink hrana in pijača
to be meat and drink to s.o. biti v veliko zadovoljstvo, iti v slast
meats mesnine
cold meat hladna plošča
meat tea hladna večerja s čajem
green meat zelenjava
before meat pred jedjo
after meat po jedi
as full as an egg is of meat res poln
a thing full of meat zelo duhovita stvar
to make (cold) meat of e.o. umoriti koga
one man's meat is another man's poison ni vse za vsakega
that meat is for your master tega je škoda zate
meat packing plant industrijska klavnica

méd, medú¹ miel f

trcan med miel extraída
okus po medu sabor m a (ali de) miel
sladkan z medom endulzado con miel
namazati z medom untar de (ali con) miel

medalj|a ženski spol (-e …) die Medaille (za hrabrost Tapferkeitsmedaille, za rešitev življenja Lebensrettungsmedaille, za zasluge Verdienstmedaille, olimpijska Olympiamedaille, spominska Erinnerungsmedaille, Gedenkmedaille, bronasta Bronzemedaille, srebrna Silbermedaille, zlata Goldmedaille)
šport podelitev medalj die Ehrung der Sieger
tabela medalj po deželah der Medaillenspiegel
dobitnik medalje die Medaillengewinner
figurativno druga stran medalje die Kehrseite der Medaille

Mēdēa -ae, f (Μήδεια) Medéja

1. hči kolhidskega kralja Ajeta, čarovnica; svojemu ljubimcu, argonavtu Jazonu, je pomagala do zlatega runa ter pobegnila z njim in svojim bratom Absirtom. Da bi zadržala očeta, ki jih je zasledoval, je brata usmrtila in ga razkosanega vrgla v morje. Po prihodu v Jolk sta se Jazon in Medeja poročila. Jazon je pozneje svojo ženo zavrgel in snubil Kreuzo (ali Glavko), hčer korintskega kralja Kreonta, maščevalna Medeja pa je usmrtila nevesto in svoja otroka: Ci., O., H., Iust., Hyg.; metaf.: Medea Palatina (= Clodia) Ci. — Soobl. Mēdīa -ae, f Medíja: Plin.

2. mesto ob Črnem morju: Iust.

3. Mēdīa nigra črna medíja, nam neznan dragulj, imenovan po Medeji: Plin. (37, 174).

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

medicinski čudež stalna zveza
(o presenetljivem dogodku) ▸ orvosi csoda
Če se ravno ne zgodi medicinski čudež, ne bo nikoli stopila na noge in shodila. ▸ Hacsak nem történik orvosi csoda, soha többé nem fog lábra állni és járni.
Je prva ženska na svetu, ki je zanosila po presaditvi dela jajčnika, kar je medicinski čudež. ▸ Ő az első nő a világon, aki részleges petefészek-átültetés után teherbe esett, ami orvosi csoda.

medida ženski spol mera, merilo, (iz)merjenje; takt; ukrep; premislek, preudarek

medida agraria, medida de superficie površinska mera
medida de capacidod votla mera
medida longitudinal dolžinska mera
medida métrica metrska mera
medida rigurosa medida coercitiva prisilen ukrep
traje a medida obleka po meri
a medida de po, ustrezno, v smislu
a medida del deseo po želji
a medida que v isti meri kot, medtem ko
en la medida de nuestras fuerzas po naših močeh
se ha colmado la medida mera je polna
adoptar una medida poseči po ukrepu
guardar la medida mero držati, brzdati se
ajustar las medidas a alg koga na pravo pot pripeljati; posvariti, poučiti
tomar sus medidas ukreniti, ukrepe napraviti

médij (-a) m

1. medium

2. kem., fiz. mezzo:
vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

3. (sredstvo) mezzo:
medij za informiranje mezzo d'informazione
množični mediji mezzi di comunicazione di massa

4. lingv. diatesi media, genere medio, medio