Franja

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

pūpula -ae, f (demin. k pūpa deklica, čeča)

1. majhna deklica, deklica, dečvica, dekletce, punčka, pupa, pupica, pupika, čečica (kot ljubkovalna beseda): o mea pupula Ap.

2. metaf. (kakor gr. κόρη) punčica (v očesu), zenica, zrklo (prim. pūpa): Varr. ap. Non., O., Cat. idr., palpebrae claudunt pupulas Ci.

3. sinekdoha oko: Ap., cum intabuissent pupulae H.

pūpulus -ī, m (demin. k pūpus, prim. pūpilus, pūpa)

1. majhen deček, dečko, dečič, deč(k)ec, fantek, fantič: deprendi modo pupulum puellae Cat.; porogljivo o starcu: pupulus etiam delicium meum factus est? Sen. ph.

2. čečica, pupika, lutkica, možiček: Arn.

pūrgāmentum -ī, n, večinoma v pl. (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, neskluta: Plin., Petr. idr., cloaca maxima receptaculum purgamentorum urbis L., sacrum illud caput (sc. Catonis) purgamentis oris aspergere Sen. ph., purgamenta hortorum T.

2.
a) odpadek, izvržek, izmeček, izmetek, otrebek: Sen. ph., purgamenta cortis (= cohortis), salsamentorum Col., spinae et purgamenta alia Arn. plevel, purgamenta freti aestuantis Cu. izvržek, naplavina (o biserih).
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: purgamentum aeris Th. Prisc., ferri purgamenta Th. Prisc.

3. metaf. (kot psovka) nesnaga, izmeček: Petr.; v pl. izvrg, izmeček, izmetek, izvržek, drhal, sodrga: purgamenta servorum, urbis, urbium, exsilii Cu.

4. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, čistilo, spravno sredstvo, spravilo, spravina: quae striges comederunt nervos tuos, aut quod purgamentum [in] nocte calcasti in trivio aut cadaver? Petr.

pūrgātiō -ōnis, f (pūrgāre)

1.
a) čiščenje, trebljenje, iztrebljanje: cloacarum Traianus ap. Plin. iun.; alvi Ci., v stiku tudi samo purgatio Ca., Ci., Cels. odvajanje, izločanje, driska, „črevočiščenje“, menstrua Plin. mesečno čiščenje (žensk), mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija.
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: ferri Th. Prisc.

2. meton. purgationes čistila, odvajalna sredstva, odvajala, dristíla: gravissime aegrotasti, inedia et purgationibus et vi ipsius morbi consumptus es Ci. ep.

3. metaf.
a) opravičevanje, opravičenje, opravičilo, opravičba: peccati Ter., ignoratio purgatio debet videri Ci.
b) popravek, pojasnilo: decreti cuiuspiam Gell.
c) nabožno, versko očiščevanje, sprava: Fest., caedis Plin.

pūrgātor -ōris, m (pūrgāre) čistilec, očiščevalec, trebilec: ferarum Ap. (o Herkulu, ki je svet „očiščeval“ zveri =) iztrebljevalec zveri; metaf. očiščevalec: animae Aug.

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

purpose¹ [pə́:pəs] samostalnik
namen, cilj, nakana; učinek; vsebina, smisel

to answer (ali serve) the purpose služiti svojemu namenu
for what purpose? čemu?
for the purpose of zaradi
on purpose namenoma
to the purpose stvarno, o pravem času
to little purpose z malo uspeha
to no purpose zaman
a novel with a purpose tendenčni roman
to some purpose s precejšnjim uspehom
of set purpose (zlasti pravno) premišljeno, namerno
to suit one's purpose biti pogodu
to turn s.th. to good purpose dobro kaj uporabiti ali izkoristiti
weak (ali wanting) of purpose neodločen

purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)

1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.

2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju).

pursue [pəsjú:]

1. prehodni glagol
zasledovati, slediti, goniti, preganjati; gnati se, prizadevati si, težiti (after za čem)
kreniti, držati se (poti); opravljati (poklic); nadaljevati (pogovor)

2. neprehodni glagol
zasledovati, preganjati (after koga)
naprej govoriti

to pursue a subject nenehno o čem govoriti

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

pusillus 3 (demin. k pūsus, pūsiō)

1. prav (zelo) majhen, majčken, mic(k)en, drob(c)en, pritlikav: Pl., Plin., Sen. ph. idr., puer Ca., Varr. fr., epistula, testis Ci., homines Iuv., maritus puero pusil(l)ior Ap.; subst. pusillum -ī, n malce, kanček, drobec, drobček, trohica: in quo pusillum inest insaniae Sen. rh., pusillo altior Plin., pusillum ab eā discedo Q.

2. metaf. prav (zelo) majhen, prav (zelo) neznaten
a) (o času) subst. pusillum -ī, n kratkotrajnost, malenkost časa, zelo kratek čas, trenutek, hip(ec): pusillum requiscere Vulg., post pusillum Vulg.
b) (o glasu) zelo slab, slaboten, zelo rahel, zelo tih: vox Q.
c) (o duhu, glavi, nadarjenosti) neznaten, slab, nič kaj plodovit, neplodovit, prav nič ustvarjalen, prav neustvarjalen, neumen, omejen, top, topoumen: ingenium Mart., causidicus Iuv. precej omejen, dii … me … pusilli finxerunt animi H. topega duha, topoumnega.
d) (o mišljenju in značaju) nizek, nizkomisleč, malenkosten, malosten (naspr. magnus): Mart. idr., illud vero pusilli animi Ci. ep., tam pusilli oris quam animi Sen. ph., homo Vatinius ap. Ci. ep. nizka duša.
e) (po stanu, veljavnosti) nizek, neimeniten, neugleden: homo Sen. ph. (naspr. vir magnus); subst. pl.: pusilliores Lucianus ap. Cypr. ep.
f) (o razmerah, položaju, okoliščinah) majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malenkosten (naspr. magnus, grandis): res Q., causa O., sententia Sen. ph., hoc leve et pusillum (malenkost) est Mart.; subst. pl. n.: animum non minus esse pusillis (z malenkostnimi rečmi, z malenkostmi) occupatum Sen. ph.

pūsiō -ōnis, f (ljubkovalna besda k pūsus deček; prim. puer, pūbēs²) deček, dečič, deč(k)ec, dečak, dečarec, fant, fantič(ek), dečko, hlápčič(ek), poba, pobček, pobec, pubec: Hier., Prud. idr., tecum semper pusio cum maiore sorore cubitavit Ci., Ci. ap. Q., in illo libro, qui inscribitur Menon, pusionem quendam Socrates interrogat Ci., nonne putas melius, quod tecum pusio dormit — pusio qui noctu non litigat Iuv., parvuli ali pueruli pusiones Arn.; šalj. o mladeniču: bellisimus ille pusio Ap. mladič. — Kot nom. propr. Pūsiō Púzio (Puzión): Ci., Plin., G.

púst -a, -o desolate, waste, deserted; dreary; (kraj) bleak; flat; (nemasten) fatless; (samoten) solitary; (neobdelan) uncultivated; (zapuščen) abandoned, forsaken, forlorn; (razseljen) depopulated; (brez okusa) insipid, tasteless

púst, -a, -o predel dežele a desolate stretch of country

púst, -a, -o désert, inculte, aride, désolé; solitaire, dépeuplé ; (meso, tla) maigre ; (okus) fade, insipide ; (dolgočasen) ennuyeux, ennuyant, fastidieux ; (puščoben) monotone, triste, morose, maussade, renfrogné

pustíti (dopustiti) to allow, to permit, to suffer, to yield, not to mind, not to hinder; to let; (opustiti) to give up (ali over), to leave off; to desist from, to abstain from, to refrain from, to forbear; (zapustiti) to leave, to quit, to relinquish, to abandon, to forsake; (izpustiti, spustiti) to let go, to let fly, to let loose; (prenehati, nehati) to drop, to cease, to omit

pustíti delo (o delavcu) to strike, to go on strike, to come out (on strike)
ne pustíti not to allow, not to permit, not to suffer (ali tolerate), to prevent, to hinder
pustíti koga na cedilu to leave someone in the lurch, to forsake someone, to abandon someone
pusti to! leave it alone!, let it be!
pusti to meni! leave it to me!
pusti me pri miru! leave (ali let) me alone!
pusti, naj gre stvar svojo pot! let it take its course!
pusti to tu! leave that here!
pustite ga noter! let him come in!; let him in!
pustite mi, da premislim! let me think it over!
pusti vrata odprta! leave the door open!
pustimo to za prihodnjič! we will leave that for the next time!
pustite me samega! leave me alone!
pustimo to in govorimo o čem drugem! let's drop it and talk of something else!
mi lahko pustite te dokumente dan ali dva? can you let me have those documents for a day or two?
pustil se je oslepariti he let himself be taken in
pusti si časa za premislek! leave yourself time to think!
to me pusti hladnega it leaves me cold
pustil je, da so ga pretepli he let them beat him
pustíti za seboj to leave behind
moral sem pustíti denarnico doma I must have left my purse at home
pustil je vse druge tekmovalce daleč za seboj he has outdistanced (ali has outstripped) all the other competitors
pustíti si rasti brado to grow a beard
pustíti koga v negotovosti to keep (ali to hold) someone in suspense
pustíti iz vida to lose sight of
pustíti koga čakati (pol ure) to keep someone waiting (for half an hour)
pustíti komu proste roke glede... to let someone have a free hand as regards...
ne more pustíti pijače he cannot break himself of the habit of drinking
pustíti si svetovati to listen to advice
pustíti pri starem to stick to the old ways
to se mu mora pustíti you have to grant him that
pusti, da luč gorí leave the light on!
ne se pustíti videti to keep out of sight
živeti in pustíti živeti! live and let live!
ali pusti ali vzemi! take it or leave it!
pustite dve prazni vrsti! leave two lines blank (ali blank lines)!
je oče pustil kako sporočilo? has Father left a message?
računam nate, zato me ne puščaj na cedilu! I count on you, so don't let me down!
pusti, da kdo drug opravi to! (figurativno) ZDA let George do it!
pustíti stroje teči to let the engines rip
pusti te stvari, kakor so! leave these things as they are!
pustil sem, da je avto drvel s polno hitrostjo (pogovorno) I let her rip
pustíti vprašanje odprto to leave the question open

pustiti koga na cedilu frazem
(o neizpolnitvi obljube) ▸ csávában hagy valakit, cserbenhagy valakit
Pustil me je na cedilu, ko sva padla v roke policiji. ▸ Amikor rendőrkézre kerültünk, csávában hagyott.
Sopomenke: puščati koga na cedilu

púščati glej pustiti

puščati kri komu sangrar a alg; (o posodi) tener fuga

puščati koga na cedilu frazem
(o neizpolnitvi obljube) ▸ benne hagy a csávában valakit, cserben hagy valakit
Sopomenke: pustiti koga na cedilu