Franja

ob-tūrō -āre -āvī -ātum (ob in *tūros, indoev. baza *tu̯er- (trdno) zgrabiti, prijeti; prim. gr. σωρός kup, lit. tvérti zgrabiti, prijeti, oblikovati, sl. tvoriti; prim. tudi lat. tumeō, turgeō) (za)mašiti, zamašiti (zamaševati), zapreti (zapirati), zalepiti (zalepljati): Ca., Varr., Col., Eccl. idr., os Pl., eas partes (sc. corporis) … obturatas esse dicebat Ci., o. nares porro Plin., foramina Plin., dolia operculis Vitr., fontes aquarum Vulg.; metaf.: o. aures Eccl. in o. aures alicui H. zamašiti si ušesa (za koga) = ne hoteti poslušati koga, delati se gluhega za koga, o. amorem edendi Lucr. utolažiti.

òbuća ž obutev: ne biti vrijedan, vredan kome -u odriješiti, odrešiti ne biti vreden komu čevelj odvezati

obupávati to (continue to) despair

ne obupávati to make the best of a bad bargain

òburiti -īm
I. nastati viharno vreme: uputili su se svojim kućama dok nije oburilo
II. oburiti se
1. gl. oburiti I.: nije kao lani žito, biće berićetno, samo da se ne oburi žito dobro kaže, samo da ne pride slabo vreme, burja

obu|ti (-jem) obuvati (einen Schuh/Stiefel/Strumpf, eine Socke, Schuhe/Stiefel/Strümpfe/Socken) anziehen (se sich)
|
figurativno brez muje se še čevelj ne obuje alles kostet seine Mühe

obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
pren. obuti konja ferrare il cavallo
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)

obvarováti (-újem) perf. proteggere, difendere, prevenire; preservare:
obvarovati koga nesreče prevenire qcn. dalla disgrazia
bog obvaruj! Dio ce ne scampi, ce ne liberi!

obvestílo avis moški spol ; (uradno) notification ženski spol

vnaprejšnje obvestilo préavis moški spol
izmenjati obvestila s kom communiquer avec quelqu'un
telefonsko obvestilo communication ženski spol téléphonique
brez obvestila sans avis
če ne bo nasprotnega obvestila sauf avis contraire
do nadaljnjega obvestila jusqu'à nouvel avis
pismeno obvestilo avis par écrit

obvéza med vendaje (za rane) ; venda f

mavčna obveza vendaje m escayolado
zasilna obveza vendaje de urgencia (ali provisional)
namestiti (sneti) obvezo aplicar (quitar) un vendaje; (= obveznost) obligación f; compromiso m
prevzeti obvezo contraer una obligación
izpolniti svoje obveze cumplir sus obligaciones
ne izpolniti svojih obveza faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones

obvéznost obligation, engagement, commitment; liability

izpolniti obvéznosti to meet one's commitments
ne izpolniti obvéznosti to fail to meet one's commitments
prevzeti obvéznost to take on a commitment
obvéznosti (pasiva) liabilities pl ➞ obveza
sveta obvéznosta sacramental obligation

obvéznost obligation ženski spol , engagement moški spol

pogodbena obveznost engagement contractuel
šolska obveznost scolarité ženski spol obligatoire, enseignement moški spol obtigatoire, obligation scolaire
vojaška obveznost service moški spol militaire obligatoire
prevzeti obveznost assumer (ali contracter) une obligation, prendre un engagement
izpolniti obveznost s'acquitter d'une obligation, remplir une obligation
izpolniti svoje obveznosti remplir ses obligations, remplir (ali respecter) ses engagements
ne izpolniti svojih obveznosti manquer à ses engagements
(denarno) poravnati svoje obveznosti faire honneur (ali faire face) à ses obligations
naložiti obveznost komu imposer une obligation à quelqu'un

obvéznost obligación f ; compromiso m

šolska obveznost escólaridad f obligatoria, enseñanza f obligatoria
vojaška obveznost servicio m militar obligatorio
prevzeti obveznost contraer una obligación (ali un compromiso)
izpolniti svoje obveznosti cumplir sus obligaciones (ali compromisos)
ne izpolniti svojih obveznosti faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones (ali compromisos)

obvius 3 (ob in via)

1. na(s)proti prihajajoč, gredoč (idoč), srečujoč: Tib., Plin., Lucan., Aur. idr., hosti obvius eo Cu. grem na(s)proti, poterisne rotatis obvius ire polis O., obvium me fero V. idr. grem (prihajam) na(s)proti, obvium alicui esse Ci., L., N. ali fieri L., Auct. b. Afr. na(s)proti stopiti komu, srečati koga, priti v doseg koga, obvios esse inter se S. srečati se, aliquem obvium habere Iust. ali se dare alicui obvium L. in dari alicui obvium L. srečati koga, obvia cui Camilla occurrit V. mu teče (hiti) na(s)proti, nullo obvio hoste Cu. ne da bi naleteli na sovražnika, litteras obvias alicui mittere Ci. na(s)proti poslati, litterae mihi volant obviae Ci. mi letijo na(s)proti, obviae litterae T. med potjo prihajajoča (medpotna) pisma, obvia flamina O. na(s)proti vejoči, quidquid venerit obvium, loquamur Mart. kar nam pride na misel (na pamet); tako tudi: in legendo esse obvium Gell. naleteti (o besedah), in: se dare obvios Macr. hipoma priti na misel (o verzih); subst. obvius -iī, m srečevalec, srečujoči, nasproti prihajajoči: Eutr., libellus ab obvio quodam porrectus Suet. od nekoga, ki ga je srečal; pogosteje pl.: obvios percunctari Ci., obvios non videre Q., passim obvii caedebantur Cu. kdor je prišel na pot; tudi subst. n.: classi in obvio esse L. srečati ladjevje; occ. na(s)proti, na poti ležeč (stoječ), v napoto: montes, qui obvii erant itineri adversariorum N., o. arbos V., cubiculum obvium soli Plin. iun. obrnjena proti soncu, na sončni strani, calvitium quoquoversus obvium Ap. vidna.

2. metaf.
a) nared, pripravljen, pri roki, blizu: Gell., quidquid obvium erat, arripiunt Cu., criminum testes obvii erant T., obvias opes deferre deis T., obvium (lahko je) serpentes extrahi cantu Plin., figurae non obviae dicenti Q. niso zlahka pri roki; poseb. o besedah: pogosto se nahajajoč, običajen, navaden: „municipes“ et „municipia“ sunt verba dictu facilia et usu obvia Gell., est „vestibulum“ in sermonibus celebre atque obvium verbum Macr.
b) izpostavljen, prepuščen: Sen. tr., rupes obvia ventorum furiis V., Troia (sc. altera) minus obvia Grais V.
c) prijazen, prijeten, ljubezniv, dostopen, ustrežljiv, uslužen: comitas T., voluntas Q., est obvius et expositus Plin. iun.
d) sam od sebe prihajajoč, sam od sebe pojavljajoč se, vsiljujoč se: obviā rerum similitudine T., exemplum velut obvia assentatione conquirere Plin. iun.

obvládati (-am) | obvladováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile

2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
obvladati čustva dominare i propri sentimenti
obvladati nagone domare gli istinti
obvladovati položaj avere il controllo della situazione

3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua

4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export

5. essere preso da:
obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine

B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi

obvlada|ti se (-m se) obvladovati se sich beherrschen; sich fassen; sich in der Hand haben
ne obvladati se die Beherrschung/die Haltung verlieren, sich [gehenlassen] gehen lassen

obžalováti to regret; to be sorry (for) to repent, to rue; to deplore

obžalujem, da ti ne morem pomagati I'm sorry I can't help you
obžalujem svoje napake I regret my mistakes
prej ali slej bo to obžaloval he will rue it sooner or later
treba je obžalováti, da... it is to be regretted that...
ne obžalováti to have no regrets
bridko boš to obžaloval! you'll be really sorry for this!, you'll bitterly regret this!
ničesar nimam obžalováti I have nothing to be sorry for
obžaloval je svojo nehvaležnost he repented (ali felt remorseful for) his ingratitude
obžalováti svoje besede to regret (ali to repent) one's words
kmalu bo to obžaloval he will soon regret it
obžalujem, da sem to storil (arhaično) I am sorry I did it

obžalováti regretter, déplorer, être désolé (ali navré) de; se repentir

to boste obžalovali! vous le regretterez!
obžalovati izgubo prijatelja déplorer la perte d'un ami
obžalovati svoje slabo vedenje se repentir de sa mauvaise conduite
obžalujemo, da ne moremo sprejeti vaše ponudbe nous regrettons (ali nous sommes au regret) de ne pouvoir accepter votre offre

obžalováti (-újem) imperf. rincrescere, dispiacere, dolere (a qcn. per qcs.); essere dispiaciuto, spiacente di, deplorare, rammaricarsi (di); rimpiangere:
obžalujemo, da ne moremo priti ci duole di non poter venire
iskreno obžalujem dejanje mi rincresce sinceramente dell'atto da me compiuto
ali smem prisesti? Obžalujem, je rezervirano E' permesso? Mi dispiace, il posto è prenotato

ōca f

1. zool. gos:
pelle d'oca kurja polt
penna d'oca gosje pero
porca l'oca! presneto!
la canzone dell'oca stara zgodba, stara lajna
passo d'oca voj. gosji korak
gioco dell'oca igre človek ne jezi se
ferrare le oche pren. početi kaj nemogočega

2. pren. gos

occāsiō -ōnis, f (iz *ob-cād-tiō iz glag. occidō < *oc-cadō)

1. prilika, priložnost, ugoden čas, ugoden trenutek, ugoden hip (abs., z inf., z ut in cj.): Pl., Ter., H., Plin., Sen. ph., Q., Suet. idr., tempus actionis opportunum Graece εὐκαιρία, Latine occasio appellatur Ci.; s subjektnim gen.: o. temporis C.; z objektnim gen.: o. liberandae Graeciae N., aggrediendi commoda Corn., victoriae, laudis C. ali fugae Cu. za beg; tudi s praep.: ad Asiam occupandam Ci., per occasionem S., L. = occasione datā N. ali oblatā Ci. idr. = ob ugodni (lepi) priložnosti, ex occasione (naspr. ex destinato hote) Suet. ob priložnosti, ob priliki, ad occasionem aurae evehi Suet. ob ugodnem vetru; occasionem amittere C., L. = omittere Ci. = praetermittere C. = occasioni deesse N., L. zamuditi, ne oprijeti se, ne izkoristiti, occasione uti Cu., C. oprijeti se priložnosti, izkoristiti priložnost.

2. occ.
a) priložnost za izvedbo udara, priložnost za udar (naskok, napad), sam naskok, napad: occasionis esse rem, non proelii C. da gre za udar, ne za spopad, occasionibus imminere Front., occasiones quaerere Sen. ph., piratis omnes occasiones indicare Sen. rh.
b) priložnost kaj imeti, imovina, premoženje, zaloga, množica: oleae rara o. est Col., nec esset cortinis attolendis lapidum o. Plin.
c) spodoben način, kako si pomagati iz česa, dobra pretveza, dostojen izgovor (gr. ἀφορμή): hac illi opus est occasione, ne eum talium precum pudeat Q., cum occasiones et ex causis et ex dictis adversariorum … oriuntur Q. — Pooseb.: Ph., Aus.