Franja

Zadetki iskanja

  • spremeníti changer, modifier, transformer

    spremeniti se changer, se modifier, se transformer
    spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
    noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
    to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
    to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
    vreme se bo spremenilo le temps va changer
    časi se spreminjajo les temps changent
    ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.
  • sprēmere v. tr. (pres. sprēmo)

    1. iztisniti, iztiskati; ožeti, ožemati:
    spremere le lacrime pren. ganiti do solz
    spremere un limone iztisniti limono
    spremersi le meningi pren. naprezati možgane
    spremere il sugo da qcs. izluščiti jedro iz česa

    2. pren. izžemati:
    spremere denaro a qcn., da qcn. iz koga izvabiti denar
  • sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

    1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
    spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

    2. accompagnare (tudi ekst.):
    spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
    ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

    3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
    spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
    vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
    nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
    spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi
  • sprémljanje (-a) n accompagnamento, l'accompagnare; il seguire, il tenersi informati (su):
    spremljanje aktualnih dogodkov il seguire le attualità
  • sprétno adv. abilmente, agilmente, destramente:
    spretno voziti destreggiarsi nel traffico
    spretno krmariti med zahtevami upnikov destreggiarsi, barcamenarsi tra le richieste dei creditori
  • sprostíti (-ím) | spróščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. sciogliere, allentare:
    sprostiti vrv sciogliere la fune

    2. rilassare, distendere:
    sprostiti mišice distendere i muscoli

    3. pren. distendere

    4. sviluppare, sfrenare, sbrigliare, scaricare:
    sprostiti nagone, strasti sfrenare gli istinti, le passioni
    sprostiti napetost scaricare la tensione
    kem. proces sprosti toploto il processo chimico sviluppa calore

    5. ekon. liberalizzare:
    sprostiti prodajo, uvoz liberalizzare la vendita, le importazioni

    B) sprostíti se (-ím se) | spróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. rilassarsi, distendersi, sciogliersi:
    v topli kopeli se telo sprosti il corpo si rilassa con, in un bagno caldo
    sprostiti se s hojo rilassarsi camminando

    2. svilupparsi, liberarsi:
    pri eksploziji se sprosti veliko energije nell'esplosione si libera un'enorme energia
    proti večeru se je sprostila nevihta verso sera scoppiò un temporale
    sprostiti se občutka, da liberarsi della senzazione che
  • spróti au fur et à mesure, de jour en jour, chaque fois, chaque jour, toujours

    za sproti imeti avoir juste de quoi vivre au jour le jour
  • spróti adv.

    1. subito; immediatamente:
    sproti pozabiti dimenticare subito

    2. contemporaneamente, simultaneamente; man mano, volta per volta; regolarmente:
    pil je pivo sproti natočeno iz soda beveva la birra spillata di volta in volta dalla botte
    sproti plačevati račune pagare le fatture regolarmente

    3. za sproti (izraža količino, ki je potrebna)
    imeti denar, hrano za sproti avere soldi, provviste sufficienti per vivere (di giorno in giorno)
    zaslužiti komaj za sproti guadagnare appena il necessario
    vode ni niti za sproti le scorte d'acqua sono (pressoché) esaurite
  • sprovájati (-am) | sprovêsti (-vêdem) imperf., perf. žarg. polit. (uresničiti, uresničevati; izpolnjevati, izpolniti) attuare, mettere in atto; realizzare:
    sprovesti ideje v prakso realizzare le idee nella prassi
  • spróžati1 (-am) | spróžiti (-im) imperf., perf.

    1. liberare

    2. far scattare, scoccare; sparare, far partire; provocare, causare:
    sprožiti alarmno napravo far scattare il dispositivo d'allarme
    sprožiti puščico scoccare la freccia
    pomeriti in sprožiti prendere la mira e sparare
    sprožiti plaz causare una valanga

    3. dare origine, provocare, scatenare; appiccare:
    sprožiti pretep appiccare una zuffa
    sprožiti nasprotovanje provocare opposizione
    sprožiti smeh scatenare le risa

    4. teh. (pognati) azionare, avviare; kem. provocare, innescare:
    sprožiti napravo azionare un apparecchio
    sprožiti (kemično) reakcijo innescare una reazione chimica

    5. jur. esperire, instaurare, intentare; ekst. sollevare:
    sprožiti postopek esperire un'azione davanti all'autorità giudiziaria
    sprožiti proces intentare un processo, intentare causa contro qcn.
    sprožiti vprašanje sollevare una questione

    6. voj.
    sprožiti ofenzivo sferrare, lanciare un'offensiva
  • sprožíti déclencher, mettre en marche (ali en route, en train) , lancer ; (strelno orožje) appuyer (ali presser) sur la gâchette (ali la détente) , faire partir, tirer, faire feu avec ; (strelico) décocher ; (smeh…) faire naître, provoquer, susciter

    sprožiti vprašanje soulever une question, mettre une question sur le tapis
    sprožiti se se mettre en mouvement (ali en marche, en branle), démarrer, se déclencher, partir
    ne sprožiti se rater
  • spúst (-a) m

    1. il calare, l'abbassare; calata:
    spust rolete il calare le persiane

    2. discesa; aer. lancio col paracadute; atterraggio; šport. discesa (libera)

    3. china, declivio, pendio (in discesa)
  • spustíti (-ím) | spúščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. calare, abbassare, lasciar cadere;
    spustiti zapornice calare la chiusa
    spustiti sidro calare l'ancora
    spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

    2. calare; navt. calumare; immettere:
    navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
    navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
    spustiti ladjo v vodo varare la nave
    spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

    3. far entrare:
    spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
    spustiti naprej far passare

    4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
    spustiti cene abbassare i prezzi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
    pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
    spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
    spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
    spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
    vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
    spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

    B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
    temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
    spustiti se na tla scendere a terra
    spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
    spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
    aer. spuščati se v drsnem letu planare

    2. pren. calare, scendere:
    v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

    3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
    spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
    spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
    spustiti se v boj gettarsi nella mischia
    spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
    spustiti se v jok mettersi a piangere
    spustiti se v pogovor attaccar discorso
    spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
    spustiti se v politiko darsi alla politica
    spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
    spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
    spustiti se na pot mettersi in cammino
    spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
    spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
    spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso
  • squālidus 3, adv. le v komp. squālidius (squālēre)

    1. strčeč, hrapav, raskav, negladek, poln česa: serpentis squamae squalidae auro Acc. ap. Non., corpora, membra Lucr.; klas. le

    2. metaf.
    a) zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, nege od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden: stola Enn. ap. Non., homo Pl., Ter., Iust., corpora squalida et prope efferata L., carcer, ursa O., rubigo Cat., sudor Stat., cultus Sen. tr., myrtus Plin.
    b) occ. α) temen (teman), temačen, mračen: nox, solis exortus Amm. β) v umazano, tj. v žalno (žalovalno) obleko (opravo) oblečen, v žalni (žalovalni) obleki ali opravi (o žalujočih in obtožencih): reus O., producere … squalidos atque deformes Q., squalida senectus Plin. iun., Suetonium Paulinum ac Licinium Proculum tristi mora squalidos tenuit T. je držal pod obtožbo; pesn.: Phoebus O. žalujoči. γ) neobdelan, negostoljuben, neprijazen, pust, nerodoviten, slab, rod, grozen, grozoten, grozljiv: humus O., squalidā siccitate regio Cu.
    c) α) (o govoru) neuglajen, neomikan, nedodelan, neizbrušen, raskav, slab, rod, suhoparen: quoniam sua sponte squalidiora sunt Ci., squalidius dicere Ci. β) nejasen, imajoč nejasne obrise, nejasnih obrisov: vidit squalidius speciem Amm.
  • squelette [skəlɛt] masculin okostnjak; skelet (tudi technique); figuré zelo mršava oseba

    le squelette humain se compose de 208 os človeški skelet je sestavljen iz 208 kosti
    (familier) elle est devenue un vrai squelette postala je pravi okostnjak
  • srájca (moška) shirt; (ženska) chemise, zgodovina shift

    brez srájce shirtless
    nočna moška srájca nightshirt
    ženska nočna srájca nightdress, nightgown
    srájca s kratkimi rokavi short-sleeved sports shirt
    srájca z odprtim ovratnikom open-necked shirt
    londonska »srajca« (= Londončan) London loafer
    izdelovalec srájc shirtmaker
    le v srájci, v sami srájci in one's shirt-sleeves, in one's shirt
    železna srájc zgodovina coat of mail
    poškrobljena srájc starched shirt
    platno za srájce shirting
    ovratnik pri srájci shirt-collar
    manšete pri srájci shirt-cuffs pl
    biti v sami srájci (brez suknjiča) to be in one's shirtsleeves
    obleči komu srájco to help someone on with his shirt
    obleči (si) srájco to put one's shirt on
    stara navada je železna srájca habit is second nature
  • sramôta honte ženski spol , déshonneur moški spol , ignominie ženski spol , opprobre moški spol , infamie ženski spol , turpitude ženski spol , vergogne ženski spol

    narediti komu sramoto faire honte à quelqu'un, faire la honte de quelqu'un
    spraviti koga v sramoto couvrir quelqu'un de honte, jeter le déshonneur (ali l'opprobre) sur quelqu'un, déshonorer quelqu'un
    to mi ni v sramoto cela ne me déshonore pas, ce n'est pas un déshonneur pour moi
    v svojo sramoto moram priznati, da à ma honte (ali à ma grande confusion) je dois avouer que, je dois avouer humblement que
    kakšna sramota! quelle honte!
  • srbéti démanger, avoir des démangeaisons, picoter , familiarno gratter

    srbi me cela me démange (ali me gratte)
    roka (noga) ga srbi le bras (la jambe) lui démange
    jezik ga srbi, da bi povedal (figurativno) la langue lui démange, il a grande envie de parler
    prsti me srbijo, roka me srbi, da bi usekal la main me démange, j'ai envie de frapper
    kaj te to srbi? (figurativno) en quoi cela te regardet-il?, qu'est-ce que cela peut te faire?
  • srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
    srbi ga opeklina gli prude l'ustione
    nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
    pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
    pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano
  • srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

    od srca from one's heart
    brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
    v srcu at heart
    na dnu mojega srca in my heart of hearts
    z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
    s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
    iz vsega srca with all my heart and soul
    dobrega srca kindhearted
    drag mojemu srcu dear to my heart
    bolan na srcu (figurativno) heartsick
    srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
    srcé Jezusovo religija Sacred Heart
    rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
    napaka na srcu heart disease
    razširjenje srca dilatation of the heart
    sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
    zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
    bítje srcá heartbeat
    trdega srca hardhearted
    bolan na srcu ill with a heart condition
    srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
    srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
    srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
    lahkó mi je pri srcu I am light at heart
    biti bolan na srcu to be heartsick
    to mi je na srcu this is close to my heart
    to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
    imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
    nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
    ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
    to gre človeku do srca (figurativno)
    to človeku trga srcé this is heartrending
    srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
    kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
    srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
    to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
    odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
    kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
    on osvaja ženska srca he is a ladykiller
    omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
    srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
    položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
    pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
    olajšati si srcé to unbosom oneself
    srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
    srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
    to prija mojemu srcu it does my heart good
    pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
    k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
    razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
    od srca se smejati to laugh heartily
    kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
    srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
    iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
    srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
    človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
    vzeti si kaj k srcu to take something to heart
    preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
    zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
    to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
    strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
    srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
    srcé me je zabolelo I was heartstricken
    od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something