Franja

δρᾱσείω (desider. od δράω) poet. hočem, mislim, želim kaj storiti, nameravam.

δράω [Et. kor. derā, delati. – Obl. fut. δρᾱ́σω, pt. δέδρᾱκα, aor. pass. ἐδράσθην, adi. verb. δραστέος; ep. pr. ind. 3. pl. δρώωσι, opt. δρώοιμι]. 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, τινά τι izkažem komu uslugo. 3. ἀγαθόν τι, εὖ, καλῶς δράω τινά storim komu kaj dobrega, κακῶς δράω τινά prizadenem kaj žalega; δράω τι εἴς τινα, περί τινα storim kaj proti komu. 4. ὁ δρῶν, δράσας, δεδρακώς storilec, krivec; τὰ δρώμενα podjetje, načrti, naklepi, τὰ εὖ δεδρασμένα dobrote; πᾶν δρῶν vsaka usluga, παντὸς δρῶντος (ἡδονήν) pomoč v vsakem oziru.

δυσανασχετέω težko prenašam kaj τί, zelo trpim vsled ὑπό, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad ἐπί τινι.

δυσ-άρεστος 2 (ἀρέσκομαι) komur je težko ustreči, komur ni kaj prav, čemeren, nezadovoljen.

δυστυχέω (δυσ-τυχής) [aor. ἐδυστύχησα, pass. ἐδυστυχήθην, pf. δεδυστύχηκα] 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, εἴς τι v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, ὁ τύμβος δυστυχῶν tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); εἰ κείνῳ γένος μὴ δυστύχησεν ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δυσχεραίνω (δυσχερής) [aor. ἐδυσχέρᾱνα, fut. δυσχερανῶ] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (ἐπί) τινι, τό z inf. 2. ne odobravam, zametavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ἐν τοῖς λόγοις; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

δωροφορέω (δωρο-φόρος) pri-, donašam darove, τινί τι darujem komu kaj.

ἐᾰ́ω [Et. iz sewājō, kor. sē(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sū-men, nem. ver-säumen. – Obl. at. impf. εἴων, fut. ἐάσω, aor. εἴασα, iter. fut. med. s pas. pom. ἐάσομαι; ep. εἰάω, iter. impf. εἴασκον, ἔασκον]. 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam χόλον, puščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); τινά puščam na cedilu; θρόνους prepuščam.

ἐγ-γίγνομαι med., ion. -γίνομαι [ep. pf. 3 pl. ἐγγεγάασι] 1. rodim se, nastanem, postanem v čem, stanujem, živim v, κόπος polasti se me, loti se me utrujenost, postanem truden; vsadi se mi kaj, prirojeno mi je kaj πόθος; λήθη τινὸς ἐγγίγνεται (kdo) pozabi na kaj. 2. a) stopam med kaj, potekam, minevam med tem (o času); b) nastopam τὶς λέγων. 3. impers. ἐγγίγνεται mogoče je, dovoljeno je τινί z (acc. c.) inf.; ἐγγενόμενον ker (mu) je bilo mogoče.

ἐγγυητής, ὁ porok, τινός za kaj.

ἐγείρω [Et. lat. expergiscor iz ex-per-griscor, kor. gerēi, ger; ἐγρήγορα iz ἐγ-ήγορα po aor. ἐγρέσθαι. – Obl. fut. ἐγερῶ, aor. ἔγειρα, pass. ἠγέρθην; ep. aor. pass. 3 pl. ἔγερθεν, pf. pass. 3 sg. ἐγήγερται, adi. verb. ἐγερτέον; aor. med. ἠγρόμην, ep. ἐγρόμην, ἔγρετο, pf. ἐγρήγορα, plpf. ἐγρηγόρειν, ep. ἐγρήγορθα]. 1. act. in pass. a) vzbujam, pre-, obujam, postavljam, vzdigujem, NT ozdravljam; ἔγειρε = ἄγε vstani NT; b) vzbujam, izpodbadam, priganjam, začenjam γόον. 2. med. a) prebudim se, vzbudim se, pf. bedim, čujem; b) pazim na kaj, skrbim περί τινος; c) NT vstanem (od mrtvih).

ἐγ-καθέζομαι d. m. usedem se v kaj, utaborim se, naselim se, sedim v čem.

ἐγ-καθιδρύω poet. postavljam, τινί v kaj.

ἐγ-καλέω 1. zakličem komu, pokličem ga; dolžim koga česa, očitam komu kaj τινί τι, pritožujem se, grajam, τινά τινος, τὶ κατά τινος, ὑπέρ (περί) τινος. 2. tožim koga, τινί τι radi česa. 3. tirjam od koga dolg.

ἐγ-καταδέω trdno privežem na (ob) kaj τινί.

ἐγ-καταλέγω [aor. pass. ἐγκατελέγην] zbiram, vstavljam, vlagam v kaj.

ἐγ-καταλείπω ostavljam, (za)puščam kaj v (pri) čem τὶ (ἔν) τινι; zapuščam, puščam na cedilu; pass. zaostajam (pri dirki).