Franja

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

mānō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.

2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —

II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik.

manomettere^* v. tr. (pres. manometto)

1. začeti uporabljati, načeti, načenjati

2. ponarediti, ponarejati:
manomettere le prove ponarediti dokaze

3. brskati:
manomettere un cassetto (nedovoljeno) brskati po predalu
manomettere una lettera (nedovoljeno) odpreti pismo

4. kršiti:
manomettere i diritti (di) kršiti pravice

5. pravo hist. osvoboditi sužnja

mānsiō -ōnis, f (manēre)

1. ostajanje, postanek, zadrževanje, zamuda, pomuda (naspr. decessio, discessus, excessus): Ter., discessus Arpinum, mansio Formiis Ci. ep., et excessus e vitā et in vitā mansio Ci.

2. meton. prenoč(eval)išče, zatočišče, stan(išče), postaja(lišče) (= gr. σταϑμός) in ker so šteli dneve hoda po prenočiščih, tudi dan hoda: prima m. Suet., mansiones octo Plin., m. camelorum Plin.; poseb. mala mansio (kot jur. t.t.) „slabo zatočišče“, „slabo stanovanje“, mučilna priprava, nekakšna natezalnica: Icti.

Mantel, der, (-s, Mäntel) plašč (tudi Mathematik, Tierkunde); Technik plašč, okrov, obod, ohišje; bei Bomben: oklep; beim Kabel, Ofen: ovoj; in der Gießerei: kalup; bei Brennelementen: srajčka; in den Mantel helfen pomagati obleči plašč; mit dem Mantel der Barmherzigkeit bedecken zagrniti s plaščem usmiljenja; den Mantel nach dem Wind drehen obračati plašč po vetru; unter dem Mantel der Nacht pod plaščem/zaščito noči

Mäntelchen, das, plašček; sein Mäntelchen in den Wind hängen obračati plašč po vetru

mantēllo m

1. (brezrokavni) plašč:
mutar mantello pren. obračati plašč po vetru

2. pren. plašč, prekrivalo; (lažni) videz:
mantello di neve snežno prekrivalo

3. tehn. prevleka

4. zool. dlaka
PREGOVORI: il sarto fa il mantello secondo il panno preg. kakršno blago, takšna obleka

mantiscinor -ārī -ātus sum (iz gr. μάντις po vaticinor tvorjena beseda) vedeževati, prerokovati: Pl.

Mantō -ūs, f (Μαντώ) Mánto

1. vedeževalka (μάντις), hči tebanskega vedeža Tejrezija, po Radiju ali Apolonu mati vidca Mopsa: O., Mel., Hyg., Stat. (z acc. Mantō).

2. italska nimfa vedeževalka, po rečnem bogu Tiberinu mati Okna, ki je baje ustanovil mesto Mantovo in jo poimenoval po svoji materi: V.

manūmissiō, ōnis, f. (manūmittere)

1. odpust(itev), izpust(itev) sužnja izpod svoje oblasti, osvoboditev sužnja: Ci., Val. Max. Manumissio je bila ali iusta ac legitima prava in zakonita ali iniusta, non iusta neprava. Prva je bila trojna:
a) po cenzusu, če je dal gospodar vpisati sužnja kot državljana (civis) v cenzorske zapiske in ga potrditi v lustru;
b) slovesno na forumu pred kakim predstavnikom oblasti (pretorjem idr.) per vindictam (pri čemer je dobil suženj udarec po glavi s paličico [vindicta], pozneje rahel udarec z roko po licu);
c) po oporoki. Druga se je izvajala na pet načinov:
a) inter amicos, če je gospodar razglasil sužnja za svobodnega v navzočnosti petih prič;
b) če je bil suženj odsoten, per epistulam, tj. s pismom sužnju, ki ga je podpisalo pet prič;
c) tako da je gospodar povabil sužnja na obed;
d) adoptione, s posinovljenjem, pri katerem je moral domači gospodar ali kdo drug, ki je sužnja posinovil, jasno izreči svojo voljo;
e) na sužnjevi ali gospodarjevi smrtni postelji: Ci., Sen. ph., Plin. iun., G., Ulp. idr. Icti.

2. metaf. odpustitev (oprostitev) kazni, odpuščanje: Sen. ph.

mar moški spol (ženski spol) morje; kipenje, butanje valov

mar alta plima
en alta mar na odprtem morju
mar baja oseka
mar gruesa viharno morje
mar picada razburkano, viharno morje
la mar de gente velika množica ljudi
tiene la mar de disgustos ima številne neprijetnosti
me gusta una (ali la) mar strašno mi je všeč
lleno de mar a mar nabito poln
por mar po morju, po morski poti
hacerse a la mar odpluti (na morje)
llevar agua al mar vodo v Savo nositi
a mares bogato, obilno, močno
llueve a mares lije kot iz škafa

marâtre [marɑtrə] féminin mačeha, mačehovska mati

en marâtre (po) mačehovsko

maraude féminin, maraudage masculin [marod, -daž] kraja, tatvina sadja, sadežev na polju, perutnine na kmetijah

taxi masculin en maraude taksi, ki počasi kroži po ulicah in išče kliente
ce taxi fait la maraude ta taksi išče kliente zunaj svojega parkirnega mesta
aller à la maraude, être en maraude iti krast, krasti sadje, sadeže na polju, na vrtovih, po kmetijah

Marcellīnus -ī, m Marcelín, rim. priimek. Znani so

1. Marcellinus Marcelin, Lucilijev in Senekov prijatelj: Sen. ph.

2. Marcellinus Marcelin, Marcialov prijatelj: Mart.

3. (Aefulanus) Marcellinus Efulan Marcelin, Plinijev naslovnik: Plin. iun.

4. Antonius Marcellinus Antonij Marcelin, praeses Lugdunensis primae l. 313 po Kr., praefectus praetorio v Galiji, nato praefectus praetorio Italiae, l. 341 consul ordinarius: Cod. Th.

5. Marcellinus Marcelin, praeses Phoenices l. 342 po Kr., comes Orientis l. 349 po Kr.: Cod. I., Cod. Th.

6. Flavius Marcellinus Flavij Marcelin, tribunus et notarius, l. 410 po Kr. Honorijev poslanec v Afriko za posredovanje v sporu z donatovci; odločil je v prid katoličanov. Bil je v tesnih stikih z Avguštinom, ki mu je med drugim posvetil svoje delo De civitate Dei: Cod. Th., Aug.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

marchepied [maršəpje] masculin stopnica (pri vagonu); pručica, podnožnik; majhna lestev; figuré odskočna deska

se faire un marchepied de quelqu'un posluževati se koga (kot odskočne deske) za svoje cilje, za svoj dvig
je lui ai servi de marchepied po mojem hrbtu je splezal kvišku (figuré)
voyager sur le marchepied d'un train bondé potovati na stopnicah nabito polnega vlaka

marcher [marše]

1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
marcher sur les mains hoditi po rokab
marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
marcher au pas ubogati
marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
marcher sur quelqu'un planiti na koga
marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
marcher à souhait iti po želji, iti v redu
marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti

Mārciānus -ī, m Marciján

1. Ikelovo (Icelus) ime po povzdignjenju v viteški stan: T., Suet.

2. Galienov general: Cl.

3. Simahov prijatelj, zelo izobražen, l. 384 po Kr. vicarius Africae, l. 394 proconsul Africae: Symm.

4. Ciceronov osvobojenec in oskrbnik: Ci. ep.

Marciōn -ōnis, m Márcion

1. razkolnik v 2. stol. po Kr.: Tert., Prud. — Od tod adj. Marciōnēnsis -e marciónski: continentia Tert.; subst.
a) Marciōnīta -ae, m marciónski, Marciónov: deus Prud.
b) Marciōnistae (Cod. I., Aug.) ali Marciōnītae (Tert., Lact., Ambr.) marcioní(s)ti, Marcionovi privrženci.

2. iz Smirne, avtor razprave De simplicibus effectibus: Plin.

marcipan samostalnik
(nadev ali sladica) ▸ marcipán