Franja

hípen momentané, instantané

hipna smrt mort moški spol subite (ali soudaine, instantanée)

hipotéza hypothèse ženski spol , supposition ženski spol , conjecture ženski spol , axiome moški spol

delovna hipoteza hypothèse de travail
postaviti hipotezo émettre (ali énoncer) une hypothèse

Hippō -ōnis, m (Ἱππών) Hípon,

1. ime dveh afriških mest (od tod Hippo uterque Plin.)
a) Hippō rēgius (Ἱππὼν βασιλικός) kraljevi Hipon v Numidiji (zdaj Bône (Hippone)): L., Auct. b. Afr., Mel., Plin., tudi samo Hippo: N., L., Sil. Soobl. Hippōna Rēgiēnsis: Cassian.
b) Hippō Diarrhytus Ἱππὼν Διάῤῥυτος) vodnati Hipon (ker leži med obilnim vodovjem), mesto v Tuniziji na Belem rtu (zdaj Bizerta ali Banzart): S., Mel., Plin. Od tod adj. Hippōnēnsis -e, hiponski: sinus Mel., Plin., colonia (= Hippo Diarrh.) Plin. iun.; subst. Hippōnēnses -ium, m Hipon(ij)ci: Plin.

2. karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Yepes vzhodno od Toleda) L., pri Plin. imenovano Hippo Nova Novi Hipon.

3. brut(ij)sko mesto na južni strani Zaliva sv. Evfemije, pozneje imenovano Vibo (Vibona, Bibona) Vibon(a) (zdaj Vibo Valentia): Mel., Plin.

Hippodamē -ēs in Hippodamēa ali -īa -ae, f (Ἱπποδάμη, Ἱπποδάμεια = Krotilka konj) Hipódama, Hipodamêja,

1. lepa hči Ojnomaa (Oenomaus), kralja v elidski Pizi, ki jo je hotel za ženo dati tistemu, ki bi ga v (konjski) dirki premagal. Pelops je Ojnomaovega voznika Mirtila podkupil, da je iz voza potegnil glavni žebelj; tako se je voz med dirko zvrnil in Pelops si je pridobil soprogo, ki mu je rodila Atreja in Tiesta: V. (z obl. -ē), Enn. ap. Ci. (z obl. -ēa), O., Pr. in Val. Fl. (z obl. -īa); od tod preg.: dotatae regnum vetus Hippodamiae Pr. = velika sreča.

2. hči Lapita Atraksa (Atrax), Pejritoova soproga; na njeni svatbi se je vnel boj med Lapiti in Kentavri (gl. Lapitha): O. (z obl. -ē in -īa).

hippodromos (-us) -ī, m (gr. ἱππόδρομος) dirkališče —, tekališče za konje in vozove, pri Grkih javno in pogosto združeno z gimnaziji, pri Rimljanih na zasebnih vrtovih ali na podeželskih dvorcih: Pl., Mart., Plin. iun., Sid.

hippopotamus -ī, m (gr. ἱπποπόταμος) povodni ali nilski konj: Plin., Amm., Ambr., Vop. Soobl. hippopotamios -iī, m (= gr. ἵππος ποτάμιος): Varr., Mel., Plin.

hīr, pri gramatikih (večinoma v obl.) īr, (h)īris, (h)īrris, zdaj m, zdaj n, pa tudi indecl. (izpos. iz gr. χείρ ali vsaj sor. s to besedo) roka, dlan, šapa: Luc. ap. Ci. (De finib. 2, 8, 23) (?), Prob., Char., Prisc.

hire¹ [háiə] samostalnik
najemnina, zakup, najem; mezda
figurativno nagrada

for (ali on) hire najemljiv, v najem
to let on hire dati v najem
to take on hire najeti

hire² [háiə] prehodni glagol
najeti, dati v najem, vzeti v službo

to hire out dati v najem
to hire o.s. (out) to stopiti v službo pri
ameriško to hire in (ali on) sprejeti neko delo, stopiti v službo
hireed labo(u)r mezdno delo

hirnea¹ -ae, f vrč: Pl. ali globoka skleda kot posoda za peko: Ca.

Hirtulēius -ī, m Hirtuléj, najbrž kvestor l. 86 ali 85: Ci.

hirtus 3 (gl. hircus)

1. ščetina(s)t, sršast, sršeč, razmršen, kosmat, dlakav, (o obleki) hrapav ali raševnat, raševinast,
a) o stvareh: aures V., crinis, capilli, saetae O., comae Cu., capillus Ap., canities rigidis stetit hirta capillis O., pilus Plin., hirta plumis femora Ca., taxi frons hirta comis Val. Fl., hirtiora folia Ap. h., h. tunica (srajca) N., toga Q., T., Sil., chlamydes Lamp., hirta dumis saxa Stat., hirtae pelles bestiarum Prud., spinigeris stirpibus hirtus ager Prud.; subst. neutr. pl.: per hirta (sc. loca) dumis et aspera Amm. ob trnovem grmovju in štrlečem kamenju.
b) o bitjih: oves Varr. s sršečo volno, capellae O., pecus Col., caudae nudae hirtis (sc. animalibus), ut apris Plin., dumalibus hirta setis (femina) M.

2. metaf. surov, neizobražen: ingenium H., Marius Vell.

Hispal -alis, n: Mel., Plin., Sil. in nav. Hispalis -is, acc. -im, abl. -ī, f: Ci. ep., C., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Isid. Híspal ali Híspalis, mesto v Betijski Hispaniji (zdaj Sevilla). — Od tod adj. Hispalēnsis -e, hispalski: conventus Plin.; subst. Hispaliēnsēs -ium, m Hispal(c)i: T.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

histerično prislov
1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikusanNenehno boste čustveno nihali, se enkrat skoraj histerično smejali, drugič spet jokali. ▸ Folyamatosan érzelmi hullámai lesznek, egyszer szinte hisztérikusan nevet, máskor pedig sír.

2. (o intenzivnosti ali pretiranosti) ▸ hisztérikusan, hisztérikus módon
V daljavi je histerično tulila sirena rešilnega avtomobila. ▸ A távolban hisztérikusan üvöltött egy mentőautó szirénája.
Svetlobni snop kamere, ki se sem in tja premika včasih upočasnjeno, včasih histerično. ▸ A kamera fénynyalábja néha lelassulva, néha hisztérikusan mozog ide-oda.
Prodaja Nokie C3 se je v Indoneziji začela histerično, saj so ljudje na svojo C3 čakali kar v vrstah. ▸ Indonéziában a Nokia C3 értékesítése hisztérikus módon kezdődött, hiszen az emberek sorokban állva vártak a saját C3 készülékükre.

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

histórik historien moški spol ; annaliste moški spol , chroniqueur moški spol

literarni historik historien littéraire (ali de la littérature)

history [hístəri] samostalnik
zgodovina; pripoved, zgodba, zgodovinski potek; zgodovinska drama
medicina anamneza, potek bolezni

to become (ali make) history priti v zgodovino
ancient (medieval, modern) history zgodovina starega (srednjega, novega) veka
natural history prirodopis
history of art umetnostna zgodovina
history piece zgodovinska slika
that is all history now to je že zdavnaj minilo

histriō -ōnis, m (etr. beseda iz etr. osnovne obl. hister, ister = lat. ludio, ludius)

1. pantomimski plesalec, — igralec, pantomimik: Val. Max., vernaculis artificibus, quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum, qui … inpletas modis saturas descripto iam ad tibicinem cantu motuque congruenti peragebant L. (7, 2), discordia ex certamine histrionum T.

2. sploh igralec, gledališki igralec zlasti v tragedijah, traged: Pl., Iuv., Mart., Ap., Amm., histrionum levis ars Ci., neque enim histrioni, ut placeat, peragenda fabula est Ci., histrioni actio, saltatori motus … datus est Ci., a pessimo histrione (= tragoedo) bonum comoedum fieri Ci., h. tragicus ali tragoediarum, h. comoediarum Plin., histriones (= tragoedi) et comoedi Q., Cassium histrionem solitum … interesse ludis, quos … T., Atellanarum histrio Suet., h. aulae Suet. dvorni igralec, acroamata et histriones Suet. predavanja in gledališke igre ali (kot ἓν διὰ δυοῖν) predavanja igralcev; igralci, ki so jih v času cesarjev preganjali (T., Suet.) in zaničevali: Plin. iun.

3. metaf. zdravniški bahač, mazač: Cels.

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in