Franja

remoler [-ue-] drobnejše mleti, premleti; ljudsko kramljati; domače iti na veseljačenje

remonte [rəmɔ̃t] féminin vožnja po reki navzgor; plavanje rib proti toku na drstenje; ribe, ki plavajo na drstenje; militaire žrebčarna

cheval masculin de remonte vojaški konj, žrebec

remora [rémərə] samostalnik
zoologija vrsta ribe, ki se prilepi na druge, večje ribe; (redko)
figurativno ovira, zapreka, odpor

remount [rimáunt]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet zajahati konja, zopet oskrbeti koga z jahalnim konjem
vojska oskrbeti z novimi, svežimi konji; zopet se povzpeti, zlesti na (goro, lestev itd.); zopet se peljati (po vodi, reki) navzgor; vrniti se, iti nazaj (to k, na)

to remount a mountain zopet se povzpeti na goro
to remount to the source iti nazaj k izviru

2. samostalnik
rezerven (svež, spočit) konj

removable [rimú:vəbl]

1. pridevnik (removably prislov)
odstrastranljiv, oddaljiv, odstavljiv, premestljiv, zamenljiv; prenosen

removable lining odstranljiva podloga (plašča itd.)

2. samostalnik
sodnik na Irskem, ki se more odstaviti ali zamenjati

remplacer [rɑ̃plase] verbe transitif nadomestiti; zastopati; zamenjati; postaviti ali stopiti na mesto (kake osebe); figuré popraviti

remplacer un carreau cassé nadomestiti razbito šipo
remplacer une sentinelle zamenjati stražo
remplacer quelqu'un à la signature d'un acte zastopati koga pri podpisovanju listine, dokumenta

rēmus -ī, m (stlat. rēsmos; prim. skr. arítraḥ goneč, poganjajoč; veslo, arítram in áritram krmilo, aritár- veslač, gr. ἐρέσσω [iz *ἐρέτi̯ω] veslati, ἐρέτης veslač, ἐρετμόν veslo, τριήρης troveslača, lat. rēmex, rēmigium, rēmigō, stvnem. ruodār = nem. Ruder krmilo, lit. iriù, irti veslati) veslo: H., Cu., Auct. b. Hisp., Lucan. idr., remos ducere O. ali impellere V. veslati, navigium remis incitare C., remos reducere ad pectora O. veslati, servos ad remum dare L., remis ventisque petivit V. z vesli in jadri; preg.: remis ventisque ali ventis remis ali velis remisque ali remis velisque z jadri in vesli = na vso moč, z vso silo, na vse pretege, na vse kriplje: velis, ut ita dicam remisque fugienda res Ci., ventis remis in patriam omni festinatione properavi Ci. ep., remis velisque impellite puppim Sil.; pesn.: alarum remis O., cum patietur hiems, remis ego corporis (rok in nog) utar O.; metaf.: quaerebam igitur, utrum panderem vela orationis an eam (sc. orationem) dialecticorum remis propellerem Ci.

renaître* [rənɛtrə] verbe intransitif na novo se roditi, preroditi se; znova oživeti, se pojaviti, se razcveteti; figuré zopet zadihati, si oddahniti; poétique vrniti se

il renaît à la vie après sa longue maladie vrača se v življenje po svoji dolgi bolezni
renaître au bonheur zopet najti srečo
les fleurs renaissent au printemps cvetlice zopet zažive spomladi
le phénix renaît de ses cendres feniks se zopet rodi iz pepela
renaître à l'espérance zaživeti zopet v upanju
faire renaître le passé oživiti, oživljati preteklost

re-nāscor -nāscī -nātus sum (re in nāscī)

1. zopet (znova, ponovno) se roditi (rojevati), zopet (znova, ponovno) (z)rasti, zopet (znova, ponovno) nastati (nastajati): Lucr., Iuv., Ap. idr., Samius (sc. Pythagoras) posse renasci nos putat O., phoenix renascitur ex se Plin., corpore de patrio parvum phoenica renasci O., fibrae V. ali pinnae renascuntur Ci. ep. ali renascitur dens Plin. spet zrastejo, zrastejo na novo, ut revixisse aut renatum (prerojen) sibi quisque Scipionem imperatorem dicat L.

2. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) se (po)roditi (porajati), na novo (znova, vnovič) nastati (nastajati), zopet (znova, ponovno, spet) vsta(ja)ti, zopet (znova, ponovno, spet) se dvigniti (dvigati, dvigovati), zopet (znova, ponovno, spet) se vzdigniti (vzdigovati), zopet (znova, ponovno, spet) se začeti (začenjati): Cu., Sen. tr., Mart., Stat. idr., renascentur vocabula H., renata urbs L., bellum renascitur Ci. ep., T. se zopet začne ((raz)vname), annus semper renascens Plin., Troiae renascens fortuna H., flumen renatum Lucan., alio renascitur orbe (sc. Lycus fluvius) O. zopet pride (prihaja) na dan, zopet privre na dan.

renchaîner [rɑ̃šɛne] verbe transitif zopet prikleniti na verigo (un chien psa)

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

rendir [-i-] premagati, obvladati, na tla vreči, podvreči, ukloniti; utruditi; predati, vrniti, nazaj dati; pokazati

rendir el alma, rendir el espíritu izdihniti dušo
rendir las armas (voj) položiti orožje
rendir beneficio prinesti dobiček (korist)
rendir cuenta dati (ob)račun
rendir fruto roditi sadove
rendir su juicio (ante) dati se prepričati; popustiti
rendirse predati se, vdati se, podvreči se; popustiti; utruditi se, opešati
rendirse de fatiga onemoči od utrujenosti
rendirse a la razón dati se prepričati
rendirse de trabajar demasiado pretegniti se od dela

renombrado slaven, sloveč, renomiran, na glasu

renounce² [rináuns] prehodni glagol
odreči se, odpovedati se, opustiti (navado), prekiniti; zavrniti, odbiti, odkloniti, odstopiti (kaj); zatajiti, zanikati, preklicati, ne (več) prizna(va)ti; (kartanje) ne dati barve, ne odgovoriti na barvo, ker je nimamo
neprehodni glagol
odreči se; ne moči odgovoriti na barvo pri kartanju

to renounce s.o.'s authority ne več priznavati avtoritete neke osebe
to renounce a design opustiti namero (namen)
he renounced the idea of doing it odrekel se je misli (opustil je misel), da bi to naredil
to renounce a prodigal son zavreči zapravljivega sina
to renounce the world odreči se posvetnemu življenju

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

renowned [rináund] pridevnik
slaven, sloveč, zelo ugleden, na glasu (for zaradi)

rentnína ž porez na rentu

rentrée [rɑ̃tre] féminin vračanje, vrnitev (domov); vrnitev igralca na oder (po prekinitvi); ponoven začetek (kake dejavnosti, zlasti po počitnicah); ponovna otvoritev; spravilo; pobiranje (davkov); karte, ki se vzamejo v zameno iz talona; pluriel zbrani denar; vrnjeno blago (roba)

rentrée des foins, d'une récolte spravilo sena, letine
rentrée des classes začetek šolskega leta, šole (po počitnicah)
rentrées pluriel fiscales pobrani davki
rentrée journalière dnevni izkupiček
rentrée parlementaire ponoven sestanek parlamenta (po počitnicah)
d'une rentrée difficile težko izterljiv
la rentrée des voitures à Paris, à la fin du weekend vračanje avtomobilov v Pariz, ob koncu tedenskega oddiha
l'acteur a fait sa rentrée sur la scène igralec se je vrnil na oder (v svojo dejavnost)

rentrée tujka franc. f invar. gled. vrnitev igralca na oder (po dolgi odsotnosti) (tudi pren.)

renversable [rɑ̃vɛrsabl] adjectif prevrnljiv, prekucljiv; ki se da podreti, zrušiti na tla