Franja

múha zoologija fly; figurativno (muhavost) caprice, whim, freak, fancy, vagary, crotchet, bee in one's bonnet

cece múha tseste, tsetse fly
domača múha common housefly
konjska múha horsefly
mesarska múha flesh fly, blowfly, bluebottle
španska múha Spanish fly, cantharis, pl cantharides
umetna múha (kot vaba) fly, (za ribolov) dry fly, hackle fly, hackle, grey-drake, ZDA tail fly
múha na strelnem orožju sight, bead
opikan od múh fly-bitten
onesnažen od múh flyblown
biti od múh (biti nič vreden) to be of no use, to be good for nothing, to be a dead loss
na múho vzeti (figurativno) to take aim (kaj at something)
iz múhe slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill, to make mountains out of molehills
s kolom múhe pobijati (figurativno) to break a fly on the wheel
čudne múhe mu rojijo po glavi he's got bats in the belfry
lahkó bi bili slišali múho leteti (taka tišina je bila) you could have heard a pin drop
ubiti dve múhi z enim udarcem to kill two birds with one stone
v sili hudič múhe žre (figurativno) beggars can't be choosers, half a loaf is better than no bread

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

múka (-e) f

1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
zvijati se od muk contorcersi dal dolore
prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
hist. dati koga na muke mettere alla tortura
mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
dihati z muko respirare a fatica
prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia

muliebris -e, adv. -iter (mulier)

1. ženski (naspr. virilis): calcei Varr., vestis Ci., N., voces Ci. žensko kričanje, vpitje, venustas Ci., tutela L., agmen T., bellum Ci. v imenu ženske ali za (kako) žensko, certamen L. zaradi žensk, donum L. od žen(sk)e, iniuria L. ki ji je ženska izpostavljena, templum Fortunae Muliebris L. v spomin žená (ki so omečile Marcija Koriolana), muliebriter ingemiscere Plin. ali muliebriter equis insidere Amm. ali non muliebriter adventu hostium territa Iust. po žensko, po ženski navadi, kakor ženska ali ženske; occ. kot gram. t.t. ženski = ženskega spola (naspr. virilis): nomen, vocabulum, forma Varr. — Subst. muliebria -ium, n ženske stvari (zadeve): muliebria pati S., T. (o moškem) „rabiti za žensko“, služiti (komu) za blodnico; occ.
a) ženski nakit: super cetera muliebria soccos induebat Plin.
b) žensko spolovilo: Octaviae T.
c) mesečna čišča, mesečno perilo, menstruacija: Vulg.

2. metaf. ženski = babji, nemoški (naspr. virilis): Enn. ap. Ci., enervata muliebrisque sententia Ci., ingenium S. fr., ne quid serviliter muliebriterque faciamus Ci., se lamentis muliebriter lacrimisque dedere Ci., nec muliebriter expavit ensem H.

mulierārius 3 (mulier) ženski: manus Ci. od ženske najeta in njej vdana tolpa; subst. mulierārius -iī, m ženskar, babjak, ženščak, (velik) ženskoljub: Cat.

mulleus 3 (iz *mulnei̯os, *mulnei̯os, indoev. koren *mel- temen, umazan; prim. skr. mála- nesnaga, greh, gr. μέλας črn, μέλπος rdečkast, μύλλος rdeča mrena, od koder lat. mullus, lit. mulvas rdečkast, rumenkast) rdečkast, škrlaten, bagrén: calcei mullei: Ca., Tert. ali calciamenta mullea: Plin. čevlji z visokimi podplati iz rdečega partskega usnja, ki so jih za časa republike nosili le trije najvišji oblastniki: konzul, pretor in kurulski edil; subst. mullei -ōrum, m: Tit. fr.

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

Mummius 3 Múmij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Mummius Achaicus Lucij Mumij Ahajski je kot konzul l. 146 osvojil in razdejal Korint (od tod njegov priimek), previden, dobrosrčen in pošten, a malomaren in neomikan človek: Ci., Plin., Vell., Val. Max., Fl., Iust.

2. Sp. Mummius Spurij Mumij, mlajši brat prejšnjega, stoik in govornik, prijatelj Scipiona mlajšega: Ci.

3. Mummia Mumija, pravnukinja Lucija Mumija, soproga cesarja Galbe: Suet. Mummianus 3 Múmijev, mumijánski: P. F.

Mund, der, (-es, Münder) usta; (Muttermund usw.) ustje; (Öffnung) odprtina; figurativ jezik; ein ungewaschener Mund umazan jezik; einen großen Mund haben širokoustiti se; von Mund zu Mund od ust do ust; den Mund halten držati jezik za zobmi; den Mund stopfen zamašiti usta; den Mund verbieten zapreti usta; den Mund wässrig machen zbuditi tek/željo po; den Mund voll nehmen širokoustiti se, bahati se, postavljati se; am Munde hängen strmeč poslušati; nicht auf den Mund gefallen sein imeti dobro namazan jezik; (das Wort) aus dem Munde nehmen vzeti (besedo) z jezika; wie aus einem Munde v en glas; im Munde führen kar naprej govoriti; im Munde [steckenbleiben] stecken bleiben obtičati v grlu; im Mund umdrehen obračati v ustih; jemandem etwas in den Mund legen položiti na jezik; in aller Munde sein biti vsem na jeziku; mit offenem Munde dastehen zijati z odprtimi usti; jemandem nach dem Mund reden govoriti tako, da je (nekomu) všeč; über den Mund fahren pripeljati eno/zamašiti usta; kein Blatt vor den Mund nehmen povedati brez ovinkov; sich etwas vom Munde absparen od ust si pritrgati; sich den Mund verbrennen opeči si usta; (sich über etwas ) den Mund zerreißen opravljati

Munda -ae, f Múnda

1. mesto v Betski Hispaniji blizu Kordube, kjer je Gaj Scipion l. 214 premagal Kartažane (L., Sil.), Cezar pa l. 45 Pompejeva sinova: Auct. b. Hisp., Fl., Sen. ph., Val. Max. — Od tod adj. Mundēnsis -e pri Múndi, múndski: campus Auct. b. Hisp., proelium Suet.; preb. subst. Mundēnsēs -ium, m Mundáni: Auct. b. Hisp.

2. keltibersko mesto v Tarakonski Hispaniji: L.

3. reka v Luzitaniji med rekama Tag in Duris (zdaj Mondego): Mel., Plin.

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

mūniō (stlat. moeniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (moene, moenia)

1. (z)graditi, (se)zidati: magna moenis moenia Pl., oppida H. trdna mesta, trdnjave graditi, Albam V.; abs. (se)zidati zidove, (s)kopati okope, narediti (delati) nasipe: undique, quod idoneum ad muniendum putarent, congererent N., milites, qui muniendi gratiā vallum petierant Auct. b. Afr.; subst. mūnientēs -ium, m okopniki, kopači (graditelji) okopov, zidarji: L.

2. occ. pot (stezo, cesto) narediti (delati), utrditi (utrjevati), (z)graditi, utreti (utirati), (iz)krčiti: itinera muniit N., Appius Caecus viam munivit Ci., rupem L. pečino narediti prehodno; abs.: muniendo fessi homines L.; metaf.: haec omnia tibi recusandi viam muniebant Ci., m. sibi viam ad stuprum Ci., munita ad consulatum via Ci., aditum sibi aliis sceleribus ante munivit Ci.

3. utrditi (utrjevati), ograditi (ograjevati), obda(ja)ti z okopi, zagraditi (zagrajevati), vkopa(va)ti, (za)varovati: arcem, palatium N., locum castellis N., castra vallo fossāque C., vallo hiberna C., locum muro C., omnia maceriā muniuntur Plin. iun., turris festa et munita ab (zoper) omni hostium ictu C.; metaf. zavarovati, obvarovati, ohraniti (ohranjati), pokri(va)ti, prekri(va)ti, (za)ščititi, zakloniti (zaklanjati), zasloniti (zaslanjati), braniti: domum praesidiis Ci., se ligneis moenibus N., Alpibus Italiam munierat natura Ci., naturā loci muniebatur oppidum C., munito agmine incedere S., hortum ab (pred) incursu hominum m. Cu., quae (sc. herbescens viriditas) contra avium minorum morsus munitur vallo aristarum Ci., hieme quaternis tunicis et tibialibus muniebatur (med.) Suet. se je odeval, se je oblačil, hunc locum munio Pl. zavarujem se s te strani, m. latus a domesticis hostibus Cu., imperium N., multorum se benevolentiā tueri et munire Ci., m. se contra perfidum Ci., munio me ad haec tempora Ci., muniri adversus fraudes Plin., nullius pudicia contra tuam cupiditatem munita est Ci., suam meretriculis muniendis rem cogere Pl. za oskrbo vlačug. — Od tod adj. pt. pf. mūnītus (stlat. moenītus) 3, adv. komp. mūnītius (Varr.)

1. utrjen: latera munitiora Cu., castella altiora ac munitiora L., et loci naturā et manu munitissima castra C.; subst. n. pl.: per munita exercitum ducere L. po utrjenih (izkrčenih) poteh, munita viaï Lucr. ograja zob (kot gr. ἕρκος ὀδόντων) ustnice.

2. metaf. zavarovan, obvarovan, zaščiten, varen: bonorum praesidio munitus Ci., nihil tam munitum (sc. est) Ci., se munitiorem ad vitam tuendum fore Ci.

Opomba: Sinkop. impf. munibat: Ps.-V. (Moret.), munibant: Ap.; fut. I munibis: Veg.

mūnītūra -ae, f (mūnīre) zaščitno sredstvo, branilo, od tod predpasnik, usnjen predpasnik: περιζώματα, quas vulgus etiam munituras vocat Aug.

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

Mūnychia -ae, f (Μουνυχία) Muníhija, atensko pristanišče med Pirejem in Faleronom: N. — Od tod adj. Mūnychius 3 (Μουνύχιος) muníhijski, pesn. = atenski: agri O., arces, rura Stat.

mūraena (mūrēna) -ae, f (gr. μύραινα)

1. murena, gruj, morska riba, zelo priljubljena jed: Pl., Luc. fr., Varr., Ci., O., H., Petr., Vitr., Pers., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Macr., Lamp.

2. metaf.
a) „murena“, „gruj“, črna žila v obliki murene kot napaka v lesu: Plin.
b) nekakšna ovratna verižica, ogrlica, grivna: Isid. — Kot nom. propr. Mūraena (Mūrēna) -ae, m Muréna, ime rim. rodbine iz Licinijevega rodu (gl. Licinius). Od tod Mūrēniānus 3 Murénin, murénski, murenijánski; subst. Mūrēniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Mureno (Pro L. Murena oratio): M.

Murcia -ae, f Múrcija

1. Venerino bogočastno ime: Fest., P. F., ad Murciae (sc. aedem) ali ad Murciam L., Varr. pri Murcijinem svetišču (v ozki dolini med Palatinom in Aventinom). Ime so pozneje izvajali iz murtus, zato so ga pisali Murtia ali Murtea ali Myrtea, kot da gre za boginjo mirte: Varr., Plin., Tert. — Od tod adj. Murcius (Murtius) 3 Múrcijin: metae v velikem cirkusu (circus maximus) blizu Murcijinega svetišča, vallis Cl., Serv., Symm. ozka dolina med Palatinom in Aventinom, kjer je stalo Murcijino svetišče.

2. boginja lenobe: Aug., Arn.

murer [müre] verbe transitif ob-, pre-, zazidati; figuré zapreti, držati zaprtega (dans v)

se murer zapreti se (dans v), izolirati se
se murer dans un silence (hostile) trdovratno molčati
être muré dans son orgueil izolirati se od drugih v svoji oholosti

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

Murgantia -ae, f Murgáncija

1. mesto v Samniju: L.

2. mesto na Siciliji, severovzhodno od Sirakuz, imenovano tudi Murgentia (Morgantia, Morgentia) Murgéncija (Morgáncija, Morgéncija): L., Sil. — Od tod adj. Murgentīnus 3 murgéncijski, murgáncijski: vinum Ca., ager Ci., vitis Col.; subst. Murgentīnī -ōrum, m Murgentíni, preb. (sicilskega) mesta Murgencije: Ci., Plin.