Franja

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

Bacco m

1. mitol. Bakh

2. vino, pijača, veseljačenje:
dedito a Bacco šalj. pijanec
per Bacco!, corpo di Bacco! prmejduš!, gromska strela!, hudimana!
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. vino, kajenje in ljubezen spravijo človeka v grob

Bacēnis -is, f (sc. silva) Bacenski gozd, zahodni del Turinškega gozda, ki je mejil med Heruski in Svebi: C.

baciare

A) v. tr. (pres. bacio)

1. poljubiti:
baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila

2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
baciare il fiasco hlastno piti
baciare la polvere knjižno ležati v prahu

B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se

bācifer (bāccifer) -fera -ferum (bāc(c)a in ferre) jagodonosen, jagodnat: taxus Plin., hedera Sen. tr.; occ. olivonosen: Pallas (= oliva) O., Sabinus Sil.

Bacis (tudi Bacchis in Pacis), acc. -cim Bakis, Bakhis, Pakis, bik z ovnasto volno menjajoče se barve, ki so ga častili v gornjeegipt. Hermontiju: Macr.

back¹ [bæk] samostalnik
hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
šport branilec, zaščitnik

at the back za
behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
the back of beyond zelo daleč od tod
to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
to be cast on one's back doživeti poraz
back and belly obleka in hrana
the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
to get to the back izslediti vzroke
to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
to give (ali make) a back pripogniti se
I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
at the back of one's mind podzavestno
to be on one's back ležati bolan
to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
to put one's back into z vso vnemo se lotiti
to put up one's back razhuditi se
to see the back of s.o. znebiti se koga
to bave a strong back veliko prenesti
to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
to get one's back up trdovratno se upirati
with one's back to the wall v hudi stiski

back³ [bæk] prislov
nazaj; zadaj; nekoč, prej; spet, znova

to be back vrniti se
back and forth sem in tja
to go back on s.o. pustiti koga na cedilu
back off izza
never to look back imeti v vsem srečo
to pay s.o. back (in his own coin) vrniti komu milo za drago
to keep back utajiti
to go back from (ali upon) one's word besedo snesti, preklicati
to hang back mečkati, omahovati
to hold (ali keep) back zadrževati
to talk (ali answer) back ugovarjati, oporekati

background [bǽkgraund] samostalnik
ozadje, družbeno okolje; osnovno znanje; kulturno ozračje; zvočne motnje; predpostavka; izvor

to keep in the background ne siliti v ospredje

backward [bǽkwəd] pridevnik (backwardly prislov)
nazaj obrnjen (in)
zakasnel, počasen; zaostal; nerazvit; plašen, sramežljiv

backward course vzvratni tek

backward(s) [bǽkwəd(z)] prislov
nazaj; nekoč, davno

backward(s) and forwards sem in tja

bad¹ [bæd] pridevnik (primernik worse, presežnik worst)
slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolan

bad to beat težko premagljiv
bad blood sovraštvo, huda kri
to be in s.o.'s bad books biti pri kom slabo zapisan
bad egg (ali hat, lot) človek na slabem glasu
bad fairy zli duh
bad form neprimerno vedenje
from bad to worse vedno slabše
to go bad pokvariti se; propasti, propadati
not half (as) bad čisto čedno
bad language zmerjanje, psovke
bad luck smola
ameriško bad man razbojnik, bandit
in bad odour na slabem glasu
not too bad kar dobro
it is too bad škoda, preneumno
with a bad grace nerad
bad ways razuzdano življenje
bad woman razuzdanka

baden kopati, okopati (intransitiv se); in einem Gefühl: predajati se (čustvu); baden gehen figurativ pasti v vodo; in Schweiß/Tränen gebadet ves prepoten, solzan

Baebius 3 Bebij(ev), ime (nomen) rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Baebius Dives Lucij Bebij Bogati, pretor l. 189: L.

2. Cn. Baebius Tamphilus Gnej Bebij Tamfil, tr. pl. l. 204, pretor l.199, konz. l.186, in njegov brat M. Baebius Tamphilus Mark Bebij Tamfil, pretor l. 192, konz. l. 181: L., Val. Max.

3. C. Baebius Sulca Gaj Bebij Sulka, tr. pl. l. 111, podkupil ga je Jugurta: S.

4. Baebius Massa Bebij Masa, sloviti ovaduh v Domicijanovem času: T., Plin. iun. Kot adj.: lex Baebia (de praetoribus creandis) L. (= Marka Bebija) zakon.

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

bag¹ [bæg] samostalnik
vreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime
množina, pogovorno hlače
figurativno odpust

bag and baggage z vsem, kar ima
a bag of bones kost in koža
to let the cat out of the bag izdati skrivnost
to empty the bag povedati vso resnico
to bear (ali carry) the bag razpolagati z denarjem, obvladati položaj
to give the bag odpustiti iz službe
to have s.th. in the bag imeti kaj v dosegu
pogovorno it is in the bag je skoraj gotovo
the whole bag of tricks vsi do zadnjega
to make a good bag imeti lovsko srečo; prisvojiti si kaj

Bagaudae (Bacaudae) -ārum, m (kelt. = rebelles) Bagavdi (Bakavdi), galsko kmečko preb., ki se je uprlo ces. Dioklecijanu in Maksimijanu: Aur., Eutr., Hier.

bagnato

A) agg. premočen, moker:
bagnato di sudore preznojen
bagnato fino all'osso moker do kože

B) m mokra, vlažna tla
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. to je eno in isto
piove sul bagnato preg. nesreča ne pride nikoli sama

bagno m

1. kopel, kopanje:
bagni di mare morske kopeli
bagno di fanghi blatna kopel
fare il bagno kopati se
costume da bagno kopalke, kopalna obleka
vasca da bagno kopalna kad
essere in un bagno di sudore kopati se v znoju, biti ves prepoten
bagno di sangue mlaka krvi; pren. pokol

2.
bagno di sole, bagno di vapore sončna kopel, parna kopel
bagno turco turška kopel

3.
bagno fotografico fiksirna kopel
bagno galvanico galvanska kopel
mettere a bagno kopati

4. kopalna kad, banja

5. kopalnica, kopališče:
bagno pubblico javno kopališče

6. (zlasti v pl.) pren. kopališče (predvsem morsko)

7. ekst. toplice

8. hist.
bagno penale kaznilnica

Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.