Franja

sožálje (-a) n condoglianza:
izreči sožalje fare le condoglianze

spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce)

spádati appartenir à, faire partie de, être (du nombre) de

spadati skupaj aller ensemble, être fait l'un pour l'autre, faire la paire, être de la même famille, faire pendant
to ne spada sem cela n'est pas à sa place ici, c'est déplacé, cela ne touche pas à la question
kam to spada? où faut-il mettre cela?
spada med najboljše il compte parmi les (ali au nombre des) meilleurs
spadati pod koga être subordonné à quelqu'un, être le subordonné de quelqu'un, être sous les ordres de quelqu'un, être placé sous l'autorité de quelqu'un, dépendre de quelqu'un, relever de quelqu'un

spādo -ōnis, m (tuj. σπάδων) oropan rodilne (plodilne) moči, oropan plodnosti, neploden, skopljen, kastriran

1. po naravi: Icti.

2. zaradi skopljenja = skopljenec, kastriranec, kastrat, rezanec: L., H., Iuv., G.; o živalih: P. Veg.; metaf. „skopljenec“ = nerodoviten cepič, nerodovitno drevo: Col., Plin.; o trstu, ki ima le malo ali nič rastlinske volne = „skopljenec“: Plin.

spájati (-am) | spojíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia

2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
spajati podjetja fusionare aziende
spajati občine accorpare comuni
spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi

3. unire:
spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune

4. kem. combinare:
spajati elemente combinare elementi

5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
spojiti v celoto sintetizzare
spajati vrvi intugliare

B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. congiungersi, combinarsi, collegarsi

2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.)

spalancare

A) v. tr. (pres. spalanco) odpreti, odpirati na stežaj; razpreti, razpirati:
spalancare la bocca odpreti usta
spalancare le braccia razprostreti roke
spalancare gli occhi razpreti oči

B) ➞ spalancarsi v. rifl. (pres. mi spalanco) odpreti, odpirati se na stežaj

spalla f

1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

2. zool. pleča; pleče

3. obl. rama

4. pobočje, brežina

5. nasip

6. arhit. opornik

7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

9. tisk višina knjižnega hrbta

spallina f

1. voj. epoleta, naramnik:
guadagnarsi le spalline napredovati v častnika

2. obl. naramnica (kombineže, predpasnika); vatirana podloga (za ramo na suknjiču)

span¹ [spæn] samostalnik
ped, pedenj (mera, 9 col, 22,5 cm); razpon; razpetina (letala itd.); razmik med dvema stebroma ali opornikoma; lok mosta; časovni razmik, (kratka) doba (čas), trajanje; obseg
navtika zvita vrv, katere konca sta spojena
ameriško vprega (volov, konj itd.)

the span of a bridge razpetina mosta
the span of life življenjska doba
our life is but a span naše življenje traja le kratek čas

span² [spæn] prehodni glagol
premostiti, spojiti z lokom, povezati oba brega (reke), obokati, zajeti, obseči; meriti na pedi
navtika zategniti, stisniti (kaj) z vrvmi; prepreči
neprehodni glagol
raztezati se, razpenjati se (prek reke itd.)

to span a river with a bridge premostiti (zgraditi most čez) reko
my memory spans only the last ten years moj spomin sega le 10 let nazaj

spánje sommeil moški spol

rahlo (trdno) spanje sommeil léger (profond)
nemirno spanje sommeil agité (ali troublé)
večno spanje (figurativno) le sommeil éternel, la mort
zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
spanje po kosilu sieste ženski spol
brez spanja privé de (ali sans) sommeil
prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
planiti iz spanja s'éveiller en sursaut
spati spanje pravičnega (biblija) dormir du sommeil du juste

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

spatio-temporel, le [spasjɔtɑ̃pɔrɛl] adjectif prostorsko-časoven

spatula² -ae, f (izpos. σπατάλη) razkošje, razkošnost, luksuz (luksus), naslada, nasladnost (spatalē): Varr. ap. Non.

Opomba: Obl. spatula najdemo le v redkih izdajah; v novejših izdajah najdemo obl. spatale.

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

specchietto m

1. pomanjš. od ➞ specchio zrcalce

2. avto
specchietto retrovisivo, retrovisore vzvratno ogledalo

3. lovstvo zrcalo (za škrjance)
specchietto per le allodole pren. vaba za naivneže

4. preglednica

spécial, e, aux [spesjal, sjo] adjectif poseben, specialen; strokoven; izjemen, izreden; nenavaden

autorisation féminin spéciale posebno dovoljenje, odobrenje
cas masculin spécial poseben, izjemen primer
dictionnaire masculin spécial strokoven slovar
édition féminin spéciale (d'un journal) posebna izdaja (časopisa)
envoyé masculin spécial d'un journal posebni dopisnik časopisa
mœurs féminin pluriel spéciales protinaravne (homoseksualne) nravi
train masculin spécial posebni vlak
avoir des goûts spéciaux imeti poseben okus
c'est un peu spécial to je malo čudno
le gouvernement a demandé des pouvoirs spéciaux vlada je zahtevala posebna, izredna pooblastila

spécialement [spesjalmɑ̃] adverbe posebno, specialno; nalašč

il est venu spécialement pour te voir nalašč zato je prišel, da bi te videl
Aimez-vous le thé? - Pas spécialement imate radi čaj? - Ne posebno, ne preveč.

spēcie

A) f invar.

1. knjižno podoba, videz:
sotto specie di v podobi; s pretvezo:
sotto specie di uomo v človeški podobi
sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
merce di tutte le specie blago vseh vrst
la specie umana človeški rod

3.
fare specie začuditi

4.
una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

5.
in specie posebno, predvsem

B) avv. posebno, predvsem

speciō (spiciō) -ere, spexī, (spectum) (indoev. kor. *spek̑- gledati okrog sebe, oprezati (oprezovati); prim. skr. spáśati, páśyati [on] vidi, spaṣṭáḥ viden, spáṭ, spáśaḥ oglednik, opazovalec, gr. σκέπτομαι (< *σπέκi̯ομαι], gledam (okrog sebe), opazujem, σκοπός oglednik, σκοπή, σκοπία oprezanje, oprezovanje, ogledovanje, straža, σκέψις, σκέμμα opazovanje, raziskovanje, razmišljanje, lat. -spex (v zloženkah au-spex, haru-spex), umbr. Speture = Spectōrī, speturie = spectōriae, lat. spectus, spectiō, spectō, spectāmen, spectābilis, spectābilitās, spectātiō, spectātor, speculum, speciēs, specimen itd., sl. paziti, stvnem. spehōn = nem. spähen oprezati) gledati, videti, zreti: Ca. ap. Fest. idr., avim de templo Naev., quos ubi rex epulo spexit de cotibus celsis Enn. ap. Fest., quo supercilio spicit Pl. tako zaničljivo nas gleda (ogleduje), nunc specimen specitur Pl. zdaj velja (je v teku, poteka) preizkušnja, speculum, quod in eo specimus imaginem Varr.

Opomba: Beseda je star. in se klas. uporablja le v zloženkah, npr. adspicio, conspicio idr.