Franja

Zadetki iskanja

  • postáviti to raise, to erect (spomenik, stavbo a monument, a building); to set (up); to put (up), to place, to stand

    postáviti za (imenovati) to nominate, to appoint
    postáviti cene to fix (ali to quote) prices
    postáviti komisijo to set up a commission
    postáviti si hišo to build a house
    postáviti mrežo to set (ali to spread) a net
    postáviti past (zasedo) to set a trap (an ambush)
    postáviti zanko to lay a snare
    postáviti v vrsto to range, to draw up
    postáviti šotor to pitch a tent
    postáviti termin to fix a time (ali date), to appoint a day (ali time)
    kam bomo postavili klavir? here shall we put the piano?
    pred vrata so mu postavili miličnika they have posted a policeman at (ali in front of) his door
    postavil ga je za svojega dediča he has appointed him his heir
    postavili so ga za predsednika they nominated him president
    postáviti ob stran (odložiti) to shelve
    postavimo (recimo), da ne pride suppose he doesn't come
    postáviti na preizkušnjo to put to the test
    postáviti se (namestiti se) to place oneself, to take up one's post (ali position)
    postáviti se v bran, po robu to make one's stand, to make a stand (against), to stand at bay, to show fight
    postáviti se z (bahati se z) to pride oneself on, to boast of
    postáviti se v špalir to form a line, to line up
    postáviti se na glavo to stand on one's head
    tudi če se na glavo postaviš (figurativno) in spite of anything you may do
    postáviti vse na glavo to leave everything topsy-turvy, to turn everything upside down
    postáviti se komu ob stran to side with someone
  • postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

    postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
    postaviti hišo construire une maison
    postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
    postaviti na kaj baser sur quelque chose
    postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
    postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
    postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
    postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
    postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
    postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
    postaviti kvišku relever
    postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
    postaviti na glavo révolutionner
    postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
    postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
    postaviti na mesto koga drugega remplacer
    postaviti na noge mettre sur pied
    postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
    postaviti na ogled montrer, exposer
    postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
    postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
    postaviti na vidno mesto mettre en vedette
    postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
    postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
    postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
    postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
    postaviti poševno pencher
    postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
    postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
    postaviti rok fixer un terme
    postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
    postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
    postaviti temelje asseoir les fondations
    postaviti tik ob coller contre
    postaviti v prejšnje stanje rétablir
    postaviti varuha nommer un tuteur
    postaviti vmes interposer
    postaviti vprašanje poser une question
    postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
    postaviti za načelo établir en principe
    pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
    pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
    postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
    postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
    postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
    postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
    postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
    postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
    postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
    postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
    postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
    (konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • posvítati se (-a se) perf. impers. pren. capire, intendere:
    dolgo je potreboval, da se mu je posvitalo ci volle molto tempo perché capisse
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • potájiti -īm prikriti, utajiti: da mu ne bi koju potajili da mu ne bi kaj zatajili, utajili; je li, bato, gde si se potajio
  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • potemtákem adv.

    1. (potem, torej) dunque, perciò, pertanto

    2. (v vezniški rabi) perciò, quindi, allora:
    podjetje je v krizi. Potemtakem ni čudno, da že nekaj mesecev ni plač l'azienda è in crisi. Perciò non meraviglia che gli stipendi siano in ritardo da mesi
  • potere*

    A) v. intr. (pres. pōsso)

    1. moči; smeti:
    non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
    posso sedermi? ali se lahko usedem?

    2. biti možno, verjetno:
    tutto può accadere vse se lahko zgodi
    può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

    3. moči (biti učinkovit):
    l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

    4. (v raznih izrazih)
    a più non posso z vsemi močmi:
    gridare a più non posso kričati na ves glas
    correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
    non poterne più ne prenesti, zdržati več
    non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

    B) m

    1. moč:
    potere soprannaturale nadnaravna moč

    2. zmožnost:
    ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

    3. oblast, posest

    4. moč, sposobnost, zmožnost:
    potere contrattuale pogajalska moč
    potere deterrente zastraševalna moč

    5. oblast:
    sete di potere sla po oblasti
    il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

    6. pravo oblast; sila:
    potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
    divisione dei poteri delitev oblasti
    il quarto potere sedma sila

    7. fiz. moč

    8. moč, sposobnost:
    potere d'acquisto kupna moč
  • potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

    I.

    1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

    2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

    3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M.

    II.

    1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

    2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

    3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

    4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

    5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
    a) spustiti se v boj: N., C.
    b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

    Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.
  • potézen (-zna -o) adj. di tiro, di trazione; a tiro:
    voj. potezni zaklep otturatore
    avt. potezna vrv cavo da rimorchio
  • potíhem adv.

    1. silenziosamente, sommessamente, sottovoce, piano

    2. di nascosto

    3. dentro di sé:
    potihem upa, da se bo dobro izteklo dentro di sé spera che la cosa riesca
  • potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

    1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

    2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

    Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.
  • potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

    I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote).

    II. komp. potior -ius

    1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

    2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter.

    III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.
  • potrdíti potrjevati to confirm; to certify; to corroborate; (pogodbo) to ratify; (uradno) to attest, to verify, to sanction; (prejem, trgovina) to acknowledge

    potrdíti, potrjevati s prisego to confirm by oath; (sodno) to legalise
    potrdite prejem, prosim! please acknowledge receipt!
    vest se ne potrjuje the news has not been corroborated
    s tem se potrjuje, da... this is to certify that...
    s tem potrjujem, da sem prejel I hereby acknowledge the receipt of...
    potrdíti, potrjevati prejem pisma to acknowledge the receipt of a letter
  • potréba need, necessity; want; needfulness

    brez potrébe without need, needlessly
    iz potrébe from necessity
    po potrébi as necessary, as circumstances require
    v primeru potrébe in case of need (ali of necessity)
    za mojo osebno potrébo (rabo) for my personal use
    nujna potréba urgent need
    neobhodna potréba indispensability; exigency
    šel je na potrébo he has gone to the toilet
    opraviti telesno potrébo to relieve oneself, to obey the call of nature
    zadovoljiti dolgo časa občuteno potrébo to supply a long-felt want
    ne čutim potrébe, da bi to naredil I have no need to do it
    imeti potrébo po to have need of
  • potreb|en1 [é] (-na, -no) nötig, notwendig, erforderlich, neobhodno: unumgänglich notwendig, unverzichtbar, [unerläßlich] unerlässlich, unabdingbar; skrb, pozornost ipd.: erforderlich, geboten; življenjsko lebensnotwendig
    potreben pogoj eine notwendige Bedingung
    za kaj potreben čas/denar/delo der -aufwand ( Zeitaufwand, Geldaufwand, Arbeitsaufwand)
    der -bedarf (kisik Sauerstoffbedarf, prostor Raumbedarf, zrak Luftbedarf, moč Leistungsbedarf)
    biti potreben notwendig sein, benötigt werden, čas, delo, denar: aufgewendet werden müssen
    ali je bilo to potrebno? hat das sein müssen?
    če bo potrebno wenn nötig, bei Bedarf, erforderlichenfalls
    ukreniti vse potrebno Vorkehrungen treffen, alles Nötige veranlassen
    ni potrebno, da … (er) braucht nicht zu …
    za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
  • potrében necessary (za for, to); required; needed; requisite (za for, to); (reven) needy, poor, indigent, needful, necessitous, wanting

    zelo potrében much needed
    neobhodno potrében indispensable, exigent
    potrébno zlo a necessary evil
    če (je) potrébno if required
    če bo (je) potrébno (v sili) if need be, if (the) need arise, in case of need
    kakor bo pač potrébno as may be required
    več kot nam je potrébno more than we need
    več kot (je) potrébno more than enough, more than is needed
    biti česa potrében to need something, to be in need (ali want) of something
    opravičilo ni potrébno there is no need for an excuse
    ura je potrébna popravila the clock (oziroma watch) needs repairing
    ni potrébno, da si grob you don't need to be rude
    ni potrébno to ponavljati this does not need repeating
    potrében je strokovnjak, da to naredi it requires an expert to do this
    ukreniti vse potrébno to take all the necessary steps
    ne pojasnjuj več, kot je potrébno! do not explain more than is required!
    potrében sem oddiha, okrepitve I need a rest, recreation
  • potrében nécessaire , (nujno) indispensable ; (reven) nécessiteux, indigent

    potrebno je, da il est nécessaire que, il faut que
    potrebno orodje nécessaire moški spol
    neobhodno, neizogibno potrebno indispensable, de première nécessité, de toute nécessité
    življenjsko potreben indispensable à la vie
    biti potreben falloir
    napraviti potrebno faire le nécessaire
    če je nujno potrebno si c'est indispensable
    zelo je potrebno il est indispensable, il est de la plus grande urgence
    to je potrebno zlo c'est un mal nécessaire
    to ni potrebno cela n'est pas nécessaire, cela fait double emploi
    tu je potreben en delavec il faut un ouvrier ici