Franja

možakar moški spol (-ja …) der Kerl, der Bursche; der -fritze, der -heini (od časopisa Zeitungsfritze, Zeitungsheini, od filma Filmfritze, Filmheini, od televizije Fernsehfritze, od zavarovalnice Versicherungsfritze, Versicherungsheini)

mrák dusk, nightfall, twilight; dimness, darkness, obscurity; murkiness; night

v mráku at nightfall, in the dark, in obscurity
mrák se dela it is growing dark, it is getting dark, dusk (ali twilight) is approaching, it will soon be nightfall
od zore do mráka from morning till night

mràz cold; chill; frost

mràz brez slane black frost
oster mràz biting (ali severe) frost; hard (ali sharp) frost
suh mràz ground frost
leden mràz frostiness
trd od mràza numb with cold
Dedek Mraz Jack Frost
občutljiv za mràz sensitive to cold
odporen proti mràzu resistant to cold, cold-resistant
občutek mràza sensation of cold
nenaden nastop mràza sudden inroad of cold weather, ZDA cold snap
val mràza cold wave
10° mràza 10 degrees of frost
mràz mi je I am (ali I feel) cold
mràz mi je v noge my feet are cold
mràz je danes it is cold today
mràz me je rezal do kosti the cold pierced me to the bone
drgetati, tresti se od mràza to shiver with cold
mràz grize, ščiplje there is a nip in the air
mràz je kar grizel it was a biting cold
mràz popušča the cold is abating
mràz me spreletava I feel cold all over
mràz me spreleti ob tem that gives me the shivers; it gives me the creeps
težko prenašati mràz, trpeti od mràza to suffer from the cold

mràz (mráza) m

1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo

mràz frío m

hud, oster mraz frío intenso
mraz mi je tengo frío
mraz je hace frío
imamo 10° mraza hay (una temperatura de) diez grados bajo cero
mraz me spreleti ob tem eso me da un frío
tresti se od mraza temblar de frío

mréti to die

mréti za čim to be dying (ali to pine) for something
mréti od koprnenja za čim to be desperately longing for something

mrgoléti (-ím) imperf.

1. pren. formicolare, brulicare; pullulare:
na cestah mrgolijo avtomobili, mrgoli avtomobilov per le strade brulicano le macchine

2. (gomazeti) sentire un formicolio:
od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži dall'orrore sentiva un formicolio per tutto il corpo

mrt|ev¹ (-va, -vo) tot, gestorben
klinično mrtev medicina klinisch tot
(brez znakov življenja) leblos
čisto mrtev mausetot
napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
navidezno mrtev scheintot (navidezno mrtev človek der / die Scheintote)
medicina za ude: abgestorben
lovstvo najdena mrtva žival der Totfund
figurativno mrtev človek ein toter Mann, ein Mann des Todes
biti mrtev tot sein, figurativno za vse okoli sebe/za koga: gestorben sein für
delati se mrtvega sich tot stellen (refleks, delati se mrtvega živalstvo, zoologija der Totstellreflex)
do mrtvega pretepsti koga (jemandem) die Seele aus dem Leib prügeln
pravo razglasitev za mrtvega die Todeserklärung
pravo razglasiti za mrtvega für tot erklären
daritev mrtvemu das Totenopfer
čaščenje mrtvih die Totenehrung
knjiga mrtvih das Totenbuch
kraljestvo mrtvih das Schattenreich, Totenreich
kult mrtvih der Totenkult
mesto mrtvih die Totenstadt
obuditi od mrtvih vom Tode erwecken, auferwecken
vstati od mrtvih auferstehen
reševanje mrtvega ponesrečenca die Totbergung

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mr̀tvilo s
1. mrtvilo: prenuti iz -a narodne mase; na sastanku je vladalo mrtvilo
2. zimsko mrtvilo u prirodi zimsko spanje narave
3. smrtno spanje: probuditi koga iz -a
4. pogrebščina: dođi ti meni na mrtvilo
5. kočno mrtvilo otrplost od strahu, katapleksija

mŕzlica fièvre ženski spol , frissons moški spol množine de fièvre

močvirska mrzlica fièvre des marais (ali paludéenne), malaria ženski spol
napad mrzlice accès moški spol (ali poussée ženski spol) de fièvre
rumena mrzlica fièvre jaune
senena mrzlica fièvre des foins
sredstvo proti mrzlici reméde moški spol contre la fièvre, fébrifuge moški spol, antipyrétique moški spol, antipyrine ženski spol
imeti mrzlico avoir de la fièvre
goreti (drgetati, tresti se) od mrzlice brûler (grelotter, trembler) de fièvre

mŕzlica fiebre f

visoka (rumena, tropska, senska) mrzlica fiebre alta (amarilla, tropical, del heno)
močvirska mrzlica fiebre palúdica; paludismo m
brez mrzlice sin fiebre
sredstvo proti mrzlici febrífugo m
imeti mrzlico tener fiebre
dobiti mrzlico coger una fiebre
tresti se od mrzlice temblar de fiebre

mucho mnogo, zelo; često; dolgo; hitro; vsekakor, seveda

mucho más (menos) mnogo več(manj)
mucho que sí gotovo, vsekakor, seveda; mislim da
muy mucho zelo, strašno
no hay mucho ni dolgo od tega, pred kratkim
no es barato, ni mucho menos nikakor ni poceni
ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
entrar por mucho en a/c močno udeležen biti pri čem
mucho fuera que... bilo bi čudno, če ...
no es mucho que... nič ni čudnega, če ...
por mucho que haga, nada conseguirá naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dosegel
lo siento mucho zelo obžalujem, zelo mi je žal
tener en mucho visoko ceniti

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

mudo nem, mutast; molčeč

mudo ademán nema kretnja
mudo de nacimiento nem od rojstva
el arte mudo filmska umetnost
cine mudo nemi film
lenguaje mudo nem jezik, jezik s kretnjami
personaje mudo statist
a la muda tiho, brez šuma
quedar mudo onemeti
quedarse mudo de asombro od začudenja onemeti

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

muet, te [müɛ, t] adjectif nem (tudi figuré, grammaire); mutast; brez besed, tih, brez glasu ali šuma; (novec, medalja) brez okolnega napisa; masculin nemi film; masculin, féminin mutec, nemec, -mka

carte féminin muette nemi zemljevid
film masculin muet nemi film
douleur féminin, protestation féminin muette nema bolečina, nem protest
rôle masculin muet nema vloga
il est sourd et muet de naissance on je gluh in nem od rojstva
être muet comme une carpe biti molčeč
rester muet d'étonnement onemeti od začudenja
être muet comme une tombe molčati ko grob
n'être pas muet biti odrezav

mūginor -ārī (mūgīre) glasno mrmrati, bučati; od tod metaf. razmišljati, snovati, tuhtati, obotavljati se: Acc. ap. Non., muginamur molimur subducimur Luc. fr., dum tu muginaris Ci. ep., muginari est nugari et quasi tarde conari P. F.; z notranjim obj.: haec muginatus Amm., ea, quae non diutius muginandum (po novejših izdajah sed hic aeque non diutius muginandum) Gell. — Enako mūsinor -ārī: ista musinamur Varr. ap. Plin.

muh|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
domača/hišna muha Stuben-Fliege
beluševa muha Spargelfliege
bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
bolšja muha Flohfliege
muha cece Tsetsefliege
cvetna muha Blumenfliege
čebelna muha die Bienenlaus
čebulna muha Zwiebelfliege
češnjeva muha Kirschfliege
dolgonoga muha Langbeinfliege
hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
kapusna muha Kohlfliege
muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
muha midas Mydasfliege
netopirjeva muha Fledermausfliege
okrasna muha Schmuckfliege
pecljeoka muha Stielaugenfliege
pikajoča muha Stechfliege
queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
zlata muha Goldfliege
španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
|
roj muh der Fliegenschwarm
figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen