Franja

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svét¹ world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas

svét monde moški spol , univers moški spol ; (zemlja) terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (zemljišče) terrain moški spol ; (tla) sol moški spol

novi (stari) svet l'ancien (le nouveau) continent (ali monde)
širni svet le vaste monde
ves svet le monde entier
na tem svetu en ce monde, ici-bas
do konca sveta jusqu'au bout du monde
narobe svet le monde à l'envers
čutni svet univers (ali monde) sensible (ali physique), (filozofija) monde des apparençes
idejni svet monde des idées
modni svet monde de la mode (ali de la haute couture)
notranji svet monde intérieur
otroški svet monde des enfants
pravljični svet monde féerique (ali fabuleux)
rastlinski svet règne végétal, végétation ženski spol, flore ženski spol
sanjski svet monde des rêves (ali imaginaire)
sodobni svet monde contemporain, contemporains moški spol množine
športni svet monde du sport
visokogorski svet (monde de la) haute montagne
odkar svet stoji depuis que le monde existe (ali est monde)
tako je na svetu ainsi va le monde
za nič na svetu pour rien au monde
napraviti potovanje okoli sveta faire le tour du monde
priti na svet, zagledati luč sveta venir au monde, voir le jour, naître
videl je malo sveta il a peu voyagé, familiarno, ironično il n'a vu que son clocher

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo

svét¹ mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
ves svet todo el mundo, el mundo entero
na svetu en el mundo
širni svet el mundo
poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
takó je na svetu así es (ali va) el mundo
to je narobe svet esto es el mundo al revés
do konca sveta hasta el fin de mundo
tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
dobro poznati svet tener (mucho) mundo
odreči se svetu dejar el mundo
obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
spraviti, prinesti na svet dar a luz
spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo

svet|ek [é] moški spol (-ka …) altertümlich: der Feiertag
figurativno na petek in svetek tagtäglich/tagaus, tagein

svétel bright, light; clear; arhaično lucent

pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
svétle barve light colours pl, bright colours
svétli lasje fair (ali light) hair
svétlo pivo pale (ali light) ale
svétla soba bright room
svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
dati na svétlo to bring out, to publish
priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno

svet|i² [é] (-a, -o)
figurativno sveta nebesa! barmherziger Himmel!, Himmelherrgott!
figurativno sveta preproščina heilige Einfalt!
do svetega Nikoleta bis zu den griechischen Kalenden, bis zum Nimmerleinstag
ob svetem Nikoletu an Nimmerleinstag, am Sankt-Nimmerleins-Tag, wenn Ostern und Pfingsten auf einen Tag fallen
na svete čase alle Jubeljahre

svetílen lumineux

svetilna boja (na morju) bouée lumineuse
svetilna bomba bombe lumineuse (ali éclairante)
svetilna naprava installation ženski spol d'éclairage
svetilni plin gaz moški spol d'éclairage
svetilna reklama réclame ženski spol (ali publicité ženski spol) lumineuse

svetílen luminoso

svetilna bomba (voj) bomba f luminosa
svetilna boja (na morju) boya f luminosa
svetilni plin gas m de(l) alumbrado, kem carburo m de hidrógeno

svetilk|a¹ ženski spol (-e …) die Leuchte, die Lampe, das Licht; s snopom: der Strahler; cestna/ulična: die Straßenlampe, die Laterne, Straßenlaterne; (čelna medicina Stirnlampe, namizna Tischlampe, notranja Innenleuchte, obsevalna medicina Bestrahlungslampe, okrogla ročna Stablampe, operacijska medicina OP-Lampe, potezna Zugleuchte, stenska Wandleuchte, stoječa Stehlampe, stropna Deckenleuchte, Deckenlampe, s poševnim snopom Schrägstrahler, s senčnikom Schirmlampe, s širokim snopom Breitstrahler, za branje Leselampe, za pisalno mizo Schreibtischlampe, za pregledovanje Prüfleuchte, z ozkim snopom Tiefstrahler, Tiffanyjeva Tiffanylampe, ustna Mundleuchte, utripajoča Warnblinkleuchte, varnostna Notbeleuchtung, večnamenska Mehrzweckleuchte, viseča Hängelampe, vrtna Gartenleuchte, zasilna Notlicht, žepna Taschenlampe; tehnika acetilenska Azetylenlampe, analitična Analysenlampe, fluorescenčna Leuchtstofflampe, halogenska Halogenleuchte, Halogenlampe, ionska Gasentladungslampe, kremenova Quarzlampe, ksenonska Xenonlampe, na živosrebrovo paro Quecksilberdampflampe)
Aladinova svetilka die Wunderlampe des Aladin
svetloba/soj svetilke der Lampenschein, das Lampenlicht
ob svetilki bei Lampenlicht
steber s/za svetilko der Lichtmast

svetílka lamp; lantern; (petrolejka) paraffin lamp

cestna svetílka street lamp
plinska svetílka gas lamp
električna žepna svetílka pocket torch, (small) flashlight
svetílka na biciklu bicycle lamp
namizna svetílka table lamp
stoječa svetílka standard (ali floor) lamp
ulična svetílka street lamp, (obločnica) arc lamp
varnostna svetílka safety lamp
(rudarska) čelna svetílka cap lamp
viseča svetílka hanging lamp
cilinder za svetílko chimney (of an oil lamp)
čad, saje svetílke lampblack
stenj svetílke wick
svetloba svetílke lamplight
prižigalec uličnih svetílk lamplighter
prižgati (ugasiti) svetílko to light (to put out, to extinguish) a lamp

svetílka lampe ženski spol ; (laterna) lanterne ženski spol ; (cestna svetilka na plin, električna) réverbére moški spol (à gaz, électrique) ; (na ladji) fanal moški spol

kremenčeva svetilka lampe à (tube de) quartz
namizna svetilka lampe de table
signalna svetilka lampe de signalisation, signal (ali avertisseur) lumineux
svetilka slepica lanterne sourde
stoječa svetilka lampadaire moški spol
stropna svetilka plafonnier moški spol
varnostna svetilka (rudarska) lampe de sûreté (ali de Davy, des mineurs)
viseča lampe de suspension
žepna svetilka lampe de poche
svetilka na karbid (na špirit) lampe à acétylène (à alcool)
svetilka na živosrebrno paro lampe à vapeur de mercure
pri svetilki à la (lueur, lumière de la) lampe

svetílka lámpara f , (cestna) farol m

svetilka na ladji farol m
kremenčeva svetilka (med) lámpara de cuarzo
signalna svetilka lámpara de señales
nočna svetilka lamparilla f
svetilka slepica linterna f sorda
žepna svetilka lámpara (ali linterna) (eléctrica) de bolsillo
pri svetilki a la luz de la lámpara
stoječa svetilka lámpara vertical (ali de pie)
stropna (varnostna) svetilka lámpara de techo (de seguridad)

svétiti luire, donner de la lumière, être lumineux, éclairer

svetiti se reluire, briller, resplendir, rayonner
svetiti komu éclairer quelqu'un
svetiti na kaj éclairer quelque chose
mesec sveti il fait clair de lune
sonce sveti il fait du soleil, il y a du soleil
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

sveti trije kralji moški spol množina die Heiligen drei Könige
na svete tri kralje am Heiligedreikönigstag

sveti trije kralji stalna zveza
(praznik) ▸ háromkirályok
Na svete tri kralje hodijo od hiše do hiše tudi koledniki. ▸ Háromkirályok idején a betlehemesek is házról házra járnak.

Sveti trije kralji stalna zveza
(svetopisemski modreci) ▸ háromkirályok
Svete tri kralje je vodila zvezda, drobna luč na nebu. ▸ A háromkirályokat egy csillag, egy apró égi fény vezette.