Franja

Zadetki iskanja

  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • spôdaj adv.

    1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
    spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
    čakam te spodaj ti aspetto dabbasso

    2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
    ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo

    3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
    živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne

    4.
    od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
    od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
    začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
    zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
    spodaj ležeč sottostante
    spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato
  • spodium -iī, n (tuj. σπόδιον)

    1. rastlinski pepel: spodium e cauliculis vehementius inhibet rheumatismos Plin.

    2. kovinski pepel, kovinska žlindra (plena, troska): aliqui cerussam admiscent pari mensura aut hordeum teruntque ut in crudo dictum est, et praeferunt sic plumbum spodio Cyprio Plin., fit et spodium ex plumbo eodem modo quo ex Cyprio aere Plin.
  • spodletávati (-am) | spodletéti (-ím) imperf., perf.

    1. scivolare, schizzare (via):
    sekira spodleti ob grči la scure scivola sul nodo

    2. pren. fallire, andare a monte:
    načrt je spodletel il piano è fallito
  • spodmákniti (-em) | spodmíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tirare via, strappare di sotto:
    spodmaknili so oporo, na katero se je naslanjal gli tirarono via il sostegno su cui si appoggiava

    2. pren. scalzare, rovinare qcn.:
    spodnesti komu tla pod nogami scalzare qcn. di sella

    B) spodmákniti se (-em se) | spodmíkati se (-am se) perf., imperf. refl. cadere; pren. essere minacciato:
    lestev se mu je spodmaknila la scala gli è caduta di sotto
    po zadnjem neuspehu se komercialnemu direktorju spodmika funkcija dopo l'ultimo insuccesso, il direttore commerciale si vede minacciata la carica
  • spodrsávati (-am) | spodŕsniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare

    2. spodrsniti perf. impers. fallire, non riuscire:
    pri kupčiji mu je spodrsnilo l'affare è stato un fallimento
  • spogliare

    A) v. tr. (pres. spōglio)

    1. sleči, slačiti:
    spogliare l'abito monacale, sacerdotale relig. razmenišiti se, sleči meniško kuto, sleči duhovniški talar

    2. sneti prevleke, okrase:
    spogliare il riso oluščiti riž

    3. pren. oklestiti (odvečnih dodatkov, okrasov)

    4. pren. oropati; oskubsti

    5. izpisati, izpisovati (iz besedila, dokumenta)

    B) ➞ spogliarsi v. rifl. (pres. mi spōglio)

    1. sleči, slačiti se

    2. leviti se (kača); ogoliti se

    3. odreči, odrekati se:
    si è spogliato di tutto a favore dei figli odrekel se je vsemu v prid otrok

    4. pren. znebiti se

    5. toskansko zbistriti se (vino)
  • spojênost (-i) f collegamento, connessione; legame:
    spojenost pesniške oblike z vsebino stretto legame di, stretta corrispondenza tra forma e contenuto poetici
  • spòl (spôla) m

    1. sesso:
    nežnejši, lepši spol il gentil sesso
    šalj. predstavniki močnejšega spola i rappresentatnti del sesso forte
    mladina obojega spola i giovani d'ambo i sessi
    tretji spol il terzo sesso

    2. lingv. genere:
    določiti samostalniku spol in število determinare il genere e il numero di un sostantivo
    slovnični spol genere grammaticale
  • spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)

    1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.

    2. occ.
    a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
    b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.

    3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
    a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
    b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
    c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
    d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
    e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
    f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
    g) gobast kruh: Isid. Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep.
  • spontané, e [spɔ̃tane] adjectif spontan; sam od sebe, iz svoje volje ali svojega nagiba; samohoten; iskren, nepreračunljiv

    discipline féminin spontanée spontana disciplina
    geste masculin spontané spontana, samohotna kretnja
  • sporočíti

    sporočiti komu kaj faire connaître (ali savoir) quelque chose à quelqu'un, communiquer quelque chose à quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, mettre quelqu'un au courant de quelque chose, aviser, prévenir, avertir quelqu'un de quelque chose, annoncer quelque chose à quelqu'un; (uradno) notifier
    nekaj vam imam sporočiti j'ai une communication à vous faire
    sporočite mu moj(e) pozdrav(e) donnez-lui le bonjour de ma part, transmettez-lui mes amitiés
  • spōrta f

    1. (nakupovalna) torba:
    cappello a sporta obl. (damski) klobuk s širokimi krajci

    2. kup, veliko:
    dirne un sacco e una sporta pošteno jih nabrenkati
    prenderne un sacco e una sporta pošteno jih dobiti
  • sporta -ae, f (prim. gr. σπάρτον, σπάρτη vrv, σπυρίς, σφυρίς pletena košara, σπυρίδιον košarica, σπεῖρα [od koder lat. spīra] ovinek, zavoj, lit. spartas vez) pletena košara, pletenica, jerbas: Varr. ap. Non., Col., Plin., Mart., Dig. idr., sportae faecariae Ca., e muris panis sportis demittebant S. ap. Non., aliquando extractis piscis nullus infuit sed sporta auri obsuta Suet.
  • sportella -ae, f (demin. sportula) pletena košarica, pleteničica, jerbasek, jerbašček, poseb. za sadje in sploh hladne jedi: primae magnitudinis aper, et quidem pilleatus, e cuius dentibus sportellae dependebant duae palmulis textae Petr., statim pueri ad sportellas accesserunt, quae pendebant e dentibus Petr., senatui equitique panariis, plebei sportellis cum obsonio distributis initium vescendi primus fecit Suet., sportella palmicea Plin. Val.; meton. v takih košaricah serviran hladen prigrizek, hladna jed, hladna hrana, hladna „rihta“ (v naspr. s toplimi jedmi): dediscendae tibi sunt sportellae et artolagyni tui Ci. ep.
  • sposóben (-bna -o) adj.

    1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
    sposoben zdravnik un buon medico
    sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
    sposoben (nadarjen)
    mladenič un giovane capace
    sposoben strokovnjak un tecnico esperto
    biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
    ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
    snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità

    2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
    ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sposoben delovanja efficiente
    sposoben umovanja raziocinante
    jur. sposoben za dedovanje successibile
    ekon. kreditno sposoben solvente
    jur. poslovno sposoben capace (di agire)
    pravdno sposoben capace di stare in giudizio
  • sposóbnost (-i) f capacità, abilità, facoltà; idoneità; mezzo, potenzialità, attitudine; stoffa, valentia, dote:
    umske in telesne sposobnosti facoltà mentali e fisiche
    pridobljene, prirojene sposobnosti facoltà acquisite, innate
    športnik s precejšnjimi sposobnostmi un atleta di notevoli mezzi
    imeti sposobnost za govorništvo avere la stoffa dell'oratore
    delovna, strokovna sposobnost idoneità al lavoro, capacità professionale
    organizacijska sposobnost doti organizzative
    fiz. adsorbcijska sposobnost capacità di adsorbimento
    ekon. kreditna sposobnost solvenza
    fot. ločilna sposobnost filma potere risolutivo della pellicola
    jur. poslovna sposobnost capacità (di agire)
    pravna sposobnost capacità giuridica
    jur. dedna sposobnost successibilità
    sposobnost hoje deambulazione
    sposobnost pomnenja ritentività
    sposobnost prerokovanja antiveggenza knjiž.
    pren. sposobnost presoje occhio
    sposobnost prežemanja compenetrabilità
    sposobnost tempiranja tempismo
  • spoštováti (-újem) imperf. rispettare, stimare, onorare; osservare, tener fede (a):
    spoštovati starše rispettare i genitori, onorare il padre e la madre
    spoštovati obveznosti onorare gli impegni
    spoštovati zakone rispettare le leggi
    rel. spoštovati petek osservare l'astinenza, il digiuno del venerdì, il venerdì di magro
  • spotákniti (-em) | spotíkati (-am)

    A) perf., imperf. sgambettare, fare lo sgambetto (a qcn.)

    B) spotákniti se (-em se) | spotíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. inciampare, incespicare:
    spotakniti se ob kamen inciampare in un sasso

    2. scandalizzarsi (di), trovar da ridire

    3. pren. mancare, tralignare:
    samo enkrat se je spotaknila, zdaj pa vsi kažejo s prstom nanjo ha tralignato una sola volta e oggi è fatta oggetto dell'ignominia generale
    spotakniti se pri branju ob neko besedo impappinarsi a leggere una parola
  • spotíka (-e) f pren. scandalo:
    bati se zamere in spotike temere risentimenti e scandali
    kamen spotike la pietra dello scandalo
    biti spotika čemu essere di ostacolo a qcs.
    govoriti brez spotike parlare speditamente