splôšen (-šna -o)
A) adj.
1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico
2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari
3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali
B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente
Zadetki iskanja
- spôdaj adv.
1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
čakam te spodaj ti aspetto dabbasso
2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo
3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne
4.
od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
spodaj ležeč sottostante
spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato - spodium -iī, n (tuj. σπόδιον)
1. rastlinski pepel: spodium e cauliculis vehementius inhibet rheumatismos Plin.
2. kovinski pepel, kovinska žlindra (plena, troska): aliqui cerussam admiscent pari mensura aut hordeum teruntque ut in crudo dictum est, et praeferunt sic plumbum spodio Cyprio Plin., fit et spodium ex plumbo eodem modo quo ex Cyprio aere Plin. - spodletávati (-am) | spodletéti (-ím) imperf., perf.
1. scivolare, schizzare (via):
sekira spodleti ob grči la scure scivola sul nodo
2. pren. fallire, andare a monte:
načrt je spodletel il piano è fallito - spodmákniti (-em) | spodmíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. tirare via, strappare di sotto:
spodmaknili so oporo, na katero se je naslanjal gli tirarono via il sostegno su cui si appoggiava
2. pren. scalzare, rovinare qcn.:
spodnesti komu tla pod nogami scalzare qcn. di sella
B) spodmákniti se (-em se) | spodmíkati se (-am se) perf., imperf. refl. cadere; pren. essere minacciato:
lestev se mu je spodmaknila la scala gli è caduta di sotto
po zadnjem neuspehu se komercialnemu direktorju spodmika funkcija dopo l'ultimo insuccesso, il direttore commerciale si vede minacciata la carica - spodrsávati (-am) | spodŕsniti (-em) imperf., perf.
1. scivolare, sdrucciolare
2. spodrsniti perf. impers. fallire, non riuscire:
pri kupčiji mu je spodrsnilo l'affare è stato un fallimento - spogliare
A) v. tr. (pres. spōglio)
1. sleči, slačiti:
spogliare l'abito monacale, sacerdotale relig. razmenišiti se, sleči meniško kuto, sleči duhovniški talar
2. sneti prevleke, okrase:
spogliare il riso oluščiti riž
3. pren. oklestiti (odvečnih dodatkov, okrasov)
4. pren. oropati; oskubsti
5. izpisati, izpisovati (iz besedila, dokumenta)
B) ➞ spogliarsi v. rifl. (pres. mi spōglio)
1. sleči, slačiti se
2. leviti se (kača); ogoliti se
3. odreči, odrekati se:
si è spogliato di tutto a favore dei figli odrekel se je vsemu v prid otrok
4. pren. znebiti se
5. toskansko zbistriti se (vino) - spojênost (-i) f collegamento, connessione; legame:
spojenost pesniške oblike z vsebino stretto legame di, stretta corrispondenza tra forma e contenuto poetici - spòl (spôla) m
1. sesso:
nežnejši, lepši spol il gentil sesso
šalj. predstavniki močnejšega spola i rappresentatnti del sesso forte
mladina obojega spola i giovani d'ambo i sessi
tretji spol il terzo sesso
2. lingv. genere:
določiti samostalniku spol in število determinare il genere e il numero di un sostantivo
slovnični spol genere grammaticale - spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)
1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.
2. occ.
a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.
3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
g) gobast kruh: Isid. — Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep. - spontané, e [spɔ̃tane] adjectif spontan; sam od sebe, iz svoje volje ali svojega nagiba; samohoten; iskren, nepreračunljiv
discipline féminin spontanée spontana disciplina
geste masculin spontané spontana, samohotna kretnja - sporočíti
sporočiti komu kaj faire connaître (ali savoir) quelque chose à quelqu'un, communiquer quelque chose à quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, mettre quelqu'un au courant de quelque chose, aviser, prévenir, avertir quelqu'un de quelque chose, annoncer quelque chose à quelqu'un; (uradno) notifier
nekaj vam imam sporočiti j'ai une communication à vous faire
sporočite mu moj(e) pozdrav(e) donnez-lui le bonjour de ma part, transmettez-lui mes amitiés - spōrta f
1. (nakupovalna) torba:
cappello a sporta obl. (damski) klobuk s širokimi krajci
2. kup, veliko:
dirne un sacco e una sporta pošteno jih nabrenkati
prenderne un sacco e una sporta pošteno jih dobiti - sporta -ae, f (prim. gr. σπάρτον, σπάρτη vrv, σπυρίς, σφυρίς pletena košara, σπυρίδιον košarica, σπεῖρα [od koder lat. spīra] ovinek, zavoj, lit. spartas vez) pletena košara, pletenica, jerbas: Varr. ap. Non., Col., Plin., Mart., Dig. idr., sportae faecariae Ca., e muris panis sportis demittebant S. ap. Non., aliquando extractis piscis nullus infuit sed sporta auri obsuta Suet.
- sportella -ae, f (demin. sportula) pletena košarica, pleteničica, jerbasek, jerbašček, poseb. za sadje in sploh hladne jedi: primae magnitudinis aper, et quidem pilleatus, e cuius dentibus sportellae dependebant duae palmulis textae Petr., statim pueri ad sportellas accesserunt, quae pendebant e dentibus Petr., senatui equitique panariis, plebei sportellis cum obsonio distributis initium vescendi primus fecit Suet., sportella palmicea Plin. Val.; meton. v takih košaricah serviran hladen prigrizek, hladna jed, hladna hrana, hladna „rihta“ (v naspr. s toplimi jedmi): dediscendae tibi sunt sportellae et artolagyni tui Ci. ep.
- sposóben (-bna -o) adj.
1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
sposoben zdravnik un buon medico
sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
sposoben (nadarjen)
mladenič un giovane capace
sposoben strokovnjak un tecnico esperto
biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità
2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sposoben delovanja efficiente
sposoben umovanja raziocinante
jur. sposoben za dedovanje successibile
ekon. kreditno sposoben solvente
jur. poslovno sposoben capace (di agire)
pravdno sposoben capace di stare in giudizio - sposóbnost (-i) f capacità, abilità, facoltà; idoneità; mezzo, potenzialità, attitudine; stoffa, valentia, dote:
umske in telesne sposobnosti facoltà mentali e fisiche
pridobljene, prirojene sposobnosti facoltà acquisite, innate
športnik s precejšnjimi sposobnostmi un atleta di notevoli mezzi
imeti sposobnost za govorništvo avere la stoffa dell'oratore
delovna, strokovna sposobnost idoneità al lavoro, capacità professionale
organizacijska sposobnost doti organizzative
fiz. adsorbcijska sposobnost capacità di adsorbimento
ekon. kreditna sposobnost solvenza
fot. ločilna sposobnost filma potere risolutivo della pellicola
jur. poslovna sposobnost capacità (di agire)
pravna sposobnost capacità giuridica
jur. dedna sposobnost successibilità
sposobnost hoje deambulazione
sposobnost pomnenja ritentività
sposobnost prerokovanja antiveggenza knjiž.
pren. sposobnost presoje occhio
sposobnost prežemanja compenetrabilità
sposobnost tempiranja tempismo - spoštováti (-újem) imperf. rispettare, stimare, onorare; osservare, tener fede (a):
spoštovati starše rispettare i genitori, onorare il padre e la madre
spoštovati obveznosti onorare gli impegni
spoštovati zakone rispettare le leggi
rel. spoštovati petek osservare l'astinenza, il digiuno del venerdì, il venerdì di magro - spotákniti (-em) | spotíkati (-am)
A) perf., imperf. sgambettare, fare lo sgambetto (a qcn.)
B) spotákniti se (-em se) | spotíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. inciampare, incespicare:
spotakniti se ob kamen inciampare in un sasso
2. scandalizzarsi (di), trovar da ridire
3. pren. mancare, tralignare:
samo enkrat se je spotaknila, zdaj pa vsi kažejo s prstom nanjo ha tralignato una sola volta e oggi è fatta oggetto dell'ignominia generale
spotakniti se pri branju ob neko besedo impappinarsi a leggere una parola - spotíka (-e) f pren. scandalo:
bati se zamere in spotike temere risentimenti e scandali
kamen spotike la pietra dello scandalo
biti spotika čemu essere di ostacolo a qcs.
govoriti brez spotike parlare speditamente