Franja

obmóčje region; sphere, province, precincts pl; (revir, rejon) beat, range

v obmóčju within range of, in the region of
v obmóčju mejá within the limits (of)
obmóčje delovanja range of activities
zunaj obmóčja (izven) mojega obmóčja off my beat
to ne spada v moje obmóčje (področje) it is not within my province

obnášanje behaviour; conduct; demeanour; manners pl

lepo obnášanje good manners, mannerliness
ne morem razumeti njegovega obnášanja do mene I cannot understand his behaviour towards me
lepo (slabo) obnášanje good (bad) conduct
on je lepega obnášanja he has good manners

obnášati se se comporter, se conduire

ne zna se obnašati v družbi il ne sait pas se conduire en société, il manque de savoir-vivre

obnášati se to behave; to conduct oneself; to comport oneself

ne zna obnášati se he does not know how to behave himself, he has no manners
zelo lepo se je obnašal do mene he behaved nicely towards me

obnášati se comportarse; conducirse; portarse

ne zna se obnašati no tiene modales; no sabe conducirse como es debido

obnemógel (-gla -o) adj.

1. sfinito, esausto, spossato:
tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare

2. pren. impotente:
obnemogla jeza rabbia impotente

obnêsti se réussir, avoir du succès, répondre à l'attaque, faire ses preuves

vse se mu obnese tout lui réussit
ne obnesti se ne pas réussir, échouer

obnes|ti se [ê] (-em se)

1. dobro, slabo, še kar: ausfallen

2. (prestati preizkušnjo) sich bewähren, le človek: seinen Mann stehen/stellen

3.
Xu se (nekaj) obnese X hat mit (einer Sache) Erfolg
Xu se (nekaj) ne obnese dem X geht (etwas) schief/bringt (etwas) keinen Nutzen

obnêsti se (-nêsem se) perf. refl. fare buona prova, riuscire bene; fruttare:
nova naprava se je obnesla il nuovo apparecchio ha dato buona prova
letina se je letos obnesla quest'anno il raccolto è stato buono
slabo se obnesti, ne obnesti se fallire, riuscire male

obnêsti se dar buen resultado; salir bien; responder a las esperanzas; hacer valer; probar su eficacia; satisfacer las exigencias

ne se obnesti frustrarse, fracasar
to se slabo obnese esto no proba su eficacia
nič se mu ne obnese todo le sale mal
vse se mu obnese todo le sale bien

ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)

1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.

2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.

3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus.

ob-noxius 3, adv. -ē (ob in noxa)

1. kazniv, kazni zapadel, kriv, ki je zagrešil kaznivo dejanje; abs.: o. capita L., obnoxius et supplex Ci. ep., lege Aquiliā obnoxius Icti.; z dat. personae: tibi me obnoxium esse fateor Pl.; z dat. krivde: neque delicto neque libidini obnoxius S. ki ni zabredel niti v prestopek niti v poltenost, culpae communi O., turpi facto Tib.; z gen. krivde: pecuniae debitae L., criminum Cod. I.

2. podvržen, podložen, (suženjsko, hlapčevsko) pokoren, podrejen, vdan, ponižen, ustrežljiv, odvisen, obvezan, zavezan: Pl., Ter., O., Sen. ph., Q., Amm., Suet. idr., subiecti atque obnoxii vobis L., ni sibi obnoxia foret S. če bi se mu ne vdala, Crasso ex privatis negotiis obnoxius S., pars hominum pravis obnoxia H. vdan, uxoris amori obnoxius T. soprogi v ljubezni vdan, gens superstitioni obnoxia T., iis obnoxii, quibus … S. odvisni od; pesn.: luna radiis fratris obnoxia V. odvisna od bratovih (= sončevih) žarkov, facies nullis obnoxia gemmis Pr. nobenemu dragemu kamnu obvezano, ne odvisno od nobenega dragega kamna.

3. ponižen, suženjski, hlapčevski, podel, slab, bojazljiv (naspr. superbus): O., Plin. idr., aut superbus aut obnixus videar L., o. servitus Ph., quae serva atque obnoxia fore L., obnoxius et trepidus Suet., obnoxie sententias dicere L., pax obnoxia L. hlapčevski, iz bojazljivosti sklenjen, sramoten.

4. (kakemu zlu) podvržen, izpostavljen; z dat.: periculo Ph., periculis Plin. iun., odio T., terra nulli bello obnoxia O., corpora morbis obnoxia T., arbores, qui frigoribus obnoxiae sunt L. ki jim škoduje mraz, urbs incendiis obnoxia T., arva nulli hominum curae obnoxia V. ki ne potrebujejo nobene skrbi (oskrbe), orbitate et pecuniā insidiis obnoxius T.; z ad ali in z acc.: pars eius ad tales casus obnoxia Plin., servi per fortunam in omnia obnoxii Fl.; occ. (abs.) nevarnosti, nesreči izpostavljen, slab(oten): in hac domicilio obnoxio animus liber habitat Sen. ph., flos Plin., corpus Plin. bolehavo, bolehno; obnoxium est offendere poetarum studium T. (Dial.) nevarno je.

ob-nūbilō -āre -āvī -ātum (ob in nūbilāre) z oblaki ali meglo prevleči, (po)oblačiti, (o)megliti, (za)megliti, (o)mračiti, (po)mračiti, zatemniti (zatemnjevati): metaf.: serenitatem vultūs aegritudine Gell., animam obnubilavit Ap. onesvestil se je, omedlel je, odore sulfuris obnubilatus Ap. omamljen, omedlel; pren.: virtutem actibus pravis o. Amm., quia nequaquam eius sapientiam ullo errore obnubilant aut labe subvertunt Aug., ne tempestate contentionis serenitatem caritatis obnubilet Aug.

obole [ɔbɔl] féminin obol, belič; figuré prispevek

je n'en donnerais pas une obole ne dam ficka za to
donner son obole dati svoj óbolus

obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

obra de agufa (žensko) ročno delo
obra artística, obra de arte umetnina
obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
obra literaria literarno delo, knjiga
obra maestra mojstrovina
obra manual ročno delo
obra pía dobrodelna ustanova
a media obra na pol gotov (izdelan)
de obra odločno, dejavno, nasilno
en obra de un mes približno v enem mesecu
¡(ya) es obra! to ni malenkost!
poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
obras pl zgradbe, poslopja
obras públicas javne zgradbe
hacer obras graditi
obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!

obrablja|ti (-m) (allmählich, regelmäßig) verschleißen
obrabljati se nicht verschleißfest sein, dem Verschleiß unterliegen
ne obrabljati se verschleißfest sein

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

obračati plašč po vetru frazem
(spreminjati prepričanje, da je usklajeno z oblastjo) ▸ forog, mint a szélkakas
Stranka svojih stališč ne spreminja čez noč in ne obrača plašča po vetru. ▸ A párt nem változtatja az álláspontjait egyik napról a másikra és nem forog, mint a szélkakas.

obràt vuelta f ; (okoli osi) rotación f ; (krožni) giro m ; (okoli središča) revolución f ; teh servicio m ; marcha f ; funcionamiento m ; (podjetje) empresa f , establecimiento m (industrial, mercantil etc.) ; (delavnica) taller m ; (rudniški) explotación f minera

tovarniški obrat fábrica f; manufactura f
mali obrat empresa f pequeña
stalen obrat funcionamiento m continuo, servicio m permanente
obrat na veliko gran empresa f, explotación f en gran escala
hitrost obratov velocidad f de rotación
števec obratov contador m de revoluciones
število obratov número m de revoluciones (ali de vueltas)
sončni obrat solsticio m
v obratu en marcha, en funcionamiento, (rudnik) en explotación
v polnem obratu en plena marcha, en plena actividad
ne v obratu fuera de servicio
dati, spraviti v obrat poner en marcha