Franja

posnémati (-am) | posnéti (-snámem)

A) imperf., perf.

1. asportare, rimuovere; togliere:
posneti maščobo togliere il grasso
posneti mleko scremare il latte, sburrare
posnemati pene schiumare

2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
posnemati dober zgled seguire il buon esempio
posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
posnemati (oponašati)
koga scimmiottare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
posnemati klasike classicheggiare
posnemati Petrarko petrarcheggiare
posnemati petelina fare il verso del gallo

3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
slikar posnema marmor il pittore imita il marmo

4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso

5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare

6. posnéti rad. registrare, incidere

7. friz.
posneti lase sfoltire i capelli

B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia

posnemoválec (-lca) | -lka (-e) m, f

1. imitatore (-trice); emulo (-a); copiatore (-trice); lit., um. epigono (-a); um.
posnemovalec Leonarda da Vincija leonardesco
muz. posnemovalec Rossinija rossiniano

2. (kdor dela kaj tako podobno, da zbuja vtis pravega) imitatore (-trice); contraffattore (-trice)

posóda (-e) f

1. vaso contenitore, recipiente:
aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda recipiente di alluminio, di terracotta, di latta, di vetro

2. vasellame, stoviglie, pentolame:
kuhinjska, namizna posoda vasellame da cucina, da tavola
detergent za pomivanje posode detersivo per stoviglie
stroj za pomivanje posode lavastoviglie
bela, črna posoda vasellame di porcellana, di acciaio; stoviglie di acciaio, pentolame in acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nočna posoda orinale; pog. pitale; vaso da notte
gosp. posoda za nastrgan sir formaggiera
med., teh. posoda za prekuhavanje bollitore
posoda za sadje fruttiera, portafrutta
posoda za žerjavico braciere
teh. ekspanzijska posoda vaso di espansione
arheol. etruščanska posoda bucchero etrusco; vaso etrusco
ležalna posoda vaso vinario
gosp. nepregorna posoda pirofila, teglia pirofila, tegame pirofilo
fiz. vezna posoda vaso comunicante
fiz. Dewarjeva posoda vaso di Deward
rel. posoda z blagoslovljeno vodo secchiello (dell'acqua benedetta)
posoda za kadilo portaincenso
gosp. posoda s keksi biscottiera
posoda za gorčico senapiera
posoda za predjedi antipastiera
posoda za sladice portadolci

posódje (-a) n vasi, vasellame; recipienti, stoviglie:
namizno posodje stoviglie, vasellame da tavola

posréčiti se (uspeti) to succeed (in); to manage

če se mi to posreči if I succeed in it
načrt se ni posrečil the plan did not succeed
njemu se vse posreči he succeeds in everything
posrečilo se mi je pobegniti, uiti I succeeded in escaping
posrečilo se mu je to napraviti he managed to do it (ali to get it done)
ni se nam posrečilo, da bi ga videli we did not succeed in seeing him
ni se mi posrečilo, da bi našel izgubljeni denar I failed to find the money I'd lost

posréčiti se (-im se) perf. refl. riuscire, venire bene, avere buon esito:
poskus se je posrečil l'esperimento ha avuto buon esito
posrečilo se jim je, da so prišli na vrh riuscirono a raggiungere la cima

pòsrećiti se -ī se posrečiti se: posrećilo ti se da bi se ti posrečilo

posrédi adv. frammezzo, dietro:
kaj je posredi, da ni prišel come mai non è venuto
če je stroj odpovedal, je najbrž posredi tovarniška napaka se la macchina non funziona, sarà per un difetto di fabbricazione

posrédnik (-a) | -ica (-e) m, f mediatore (-trice), intermediario (-a); sensale; agente; mezzano (-a) (tudi pejor.); pren. trait d'union franc.:
borzni posrednik agente di cambio, agente di borsa
posrednik pri stavah allibratore, bookmaker
angl. poslovni posrednik procacciatore di affari, mediatore d'affari
trgovski posrednik agente di commercio
ženitni posrednik paraninfo (-a), pronubo (-a), mediatore (-trice) matrimoniale
biti za posrednika med dvema osebama fare da intermediario fra due persone

posredovánje (-a)

1. n mediazione, intercessione; ufficio, buoni uffici; intervento:
plačilo za posredovanje commissione, senseria
urad za posredovanje agenzia (matrimoniale ecc.), ufficio di collocamento
pogovori so bili uspešni zahvaljujoč posredovanju predstavnika OZN le trattaive sono state coronate da successo grazie ai buoni uffici del rappresentante dell'ONU
kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti malgrado il tempestivo intervento del medico non lo si è potuto salvare

2. presentazione; trasmissione:
šol. posredovanje učne snovi presentazione della materia (di studio)
posredovanje sporočil trasmissione dei messaggi
posredovanje znanja trasmissione del sapere, delle conoscenze

posŕkniti (-em) perf. fare un sorso; bere:
mrežica na dotoku preprečuje, da bi v filtrirno napravo posrknilo ribe in večje kose smeti la reticella dell'afflusso impedisce il risucchio nel filtro di pesci e rifiuti di un certo volume

possess [pəzés] prehodni glagol
imeti v lasti, imeti v posesti; obvladati (jezik, čustva)
figurativno navdahniti, obsesti (with s, z)

to possess one's soul in patience potrpežljivo čakati, potrpeti
to possess o.s. of s.th. polastiti se, prisvojiti si
what possessed him to do it? kaj ga je obsedlo, da je to storil?

possibile

A) agg. možen, mogoč:
come è possibile? kako to, da?
rendere possibile omogočiti, omogočati

B) m možno, mogoče:
nei limiti del possibile v mejah možnega
farò tutto il possibile per aiutarti storil bom vse, kar bom mogel, da ti pomagam

possibility [pɔsəbíliti] samostalnik
možnost (of)
morebitnost
množina možnosti, pričakovanja, zmožnosti, sposobnosti

by any possibility na katerikoli način
within the range of possibility v okviru možnosti
there is no possibility of his coming ni možnosti, da bi prišel

possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost

au possible kar se da, zelo
il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
le moins de fautes possible kar najmanj napak
dans la mesure du possible v mejah možnosti
le mieux possible kar najbolje
le plus souvent possible kar najčešče
fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
pas possible! ni mogoče!
je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
rendre possible omogočiti
(familier) possible que ... možno (je), da ...

pos-sīdō -ere -sēdī -sessum (iz potis oz. pote in sīdō) (pre)vzeti v posest, zasesti, osvojiti kaj, polastiti se česa: Naev. fr., C. idr., illam (sc. navem) aegrotus possedit Corn., aer omne necesse est possidat inane Lucr., non est ausus meam domum p. Ci., bona sine testamento possederat Ci., publice possidere Ci. zaseči, konfiscirati, zarubiti, ne essent loca munita, quae hostes possiderent N., militis bona possidere L., quaestores in bona eius publice possidenda missi sunt L. epit. da bi zasegli (konfiscirali, zarubili), quos (sc. agros) armis possederint C., possedit cetera pontus O., umor ultima possedit O., ut fecundissimum hoc solum vosque ipsos possiderent T., possessa Achaia T.; pren.: brevi tempore totum hominem totamque eius praeturam Ci.

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

post (iz italske obl. *post(i); indoev. kor. *pos (verjetno sklonska obl., morda lativ indoev. zaimka *ep-, *op-; prim. skr. ápi(-) pri, na = gr. ἔπι) k, za > pri, po, razširjen iz *po (prim. lat. ab in po); prim. skr. paścā́ zadaj, potem, kasneje, arkadsko-kiprijsko πός od, pri, po, proti, zaradi, dor. ποτί, lit. pàs pri, na, k, sl. po)

I. adv.

1. (krajevno) zadaj, zad(i): caedere … servos, qui post erant Ci., ante aut post pugnare L., sed ubi periculum advenit, invidia atque superbia post fuere S. sta bili zapostavljeni; pri glag. premikanja = nazaj, navzad: post curvantur Plin., neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. fr.

2. (časovno) potem, zatem, pozneje, kasneje, potlej, nato: die post Ci. naslednji dan, naslednjega dne, horā post Ci.; pogosto z abl. mensurae: paulo p. Ci. ali p. paulo C., L. kmalu potem (zatem), multo p. Ci. mnogo pozneje, neque ita multo p., p. non multo N., aliquanto p. ali p. aliquanto Ci., multis annis p. Pl. ali multis p. annis Ci. mnogo let pozneje (potem), paucis p. annis Cu., anno p., biennio p. Ci., paucis diebus p. Pl. ali p. paucis diebus L., paucis p. diebus, quam discesserat Ci., longo p. tempore V., non magno p. tempore Iust., p. non longo tempore Gell., haud longe p. Gell., deinde p. N., Vell. ali p. deinde Ter., Tab. XII ap. Gell. ali p. inde Lucr., Vop., post quam gl. postquam.

3. o vrstnem redu pri naštevanju
a) (krajevno) zadaj, zad(i), nazadnje, naposled, končno: prima Cyrene est, de deinceps duae Syrtes, deinde Philaenon arae, post aliae Punicae urbes S.
b) (časovno) potem, nato: initio … post Ci., primo … p., primo … deinde … p. Ci., deinde … tum … p. Cels.; p. = postremo Pl. skratka. —

II. praep. z acc.

1. (krajevno) za (naspr. ante): post me erat Aegina, ante me Megara Ci., post equitem sedet atra cura H., collocare impedimenta p. legiones C.; metaf. (o vrstnem redu, stopnji): p. hunc Apollinem colunt C., neque erat Lydia p. Chloen H., conveniebat, ut ceteri p. Sabinum fratrem haberentur T. da naj se zapostavljajo … , naj se postavljajo za …

2. (časovno) po, od, izza: O., H., Iust. idr., p. hunc diem Pl., aliquot p. menses Ci., paucos p. dies L., p. hominum memoriam Ci., N. ali p. memoriam humani generis S. ali p. natos homines, p. genus hominum natum Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni; tako tudi: p. ea, post haec (hoc) s quam: p. diem tertium quam dixerat Ci., p. annum quartum, quam expulsus fuerat N. štiri leta po tem, ko … , v petem letu po tem, ko …

Opomba: Post

1. ločen od svojega sklona: p. enim Chrysippum Ci., postve eos censores L., postve ea Ci., post autem elephantos Auct. b. Afr., post autem mortem N., postque ea L.

2. sklonu zapostavljen: hunc post Ci. — Star. (so)obl. poste: Pl., Ter., Enn. fr.; pos: Q., Hier., It.

Post, die, (-, -en) pošta; mit gleicher Post z isto pošto, istočasno; per Post po pošti; figurativ da geht die Post ab tu se začne (norišnica)

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!