Franja

avtoritativen pridevnik
1. (odločen; vpliven) ▸ autoritatív, autoriterČlovek lahko sklepa, da je gospod župan preveč avtoritativen in se ga svetniki bojijo. ▸ Feltételezhető, hogy a polgármester úr túlzottan autoriter, és a tanácstagok félnek tőle.

2. (zanesljiv; verodostojen) ▸ autoritatív, hitelesLiteratura na to vprašanje ne zmore dati avtoritativnega in dokončnega odgovora. ▸ Erre a kérdésre az irodalom nem tud hiteles és végleges választ adni.

3. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoriter, parancsuralmiKitajska pozna zelo avtoritativen hierarhični sistem vladavine. ▸ Kínára a rendkívül autoriter, hierarchikus kormányzási rendszer jellemző.

avtoritéta (-e) f

1. (ugled, vpliv) autorevolezza, autorità

2. (oseba, ki uživa ugled) autorità:
biti avtoriteta v čem essere un'autorità in qcs., in fatto di qcs.
on je avtoriteta v modernem zgodovinopisju è un'autorità nella storiografia moderna

avus, st.lat. avos, -ī, m (prim. lat. avia, avītus, avunculus)

1. ded, stari oče: et proavus L. Murenae et avus praetor fuit Ci., avorum memoria L. za dedov, avus maternus V., L. idr., paternus Plin. iun. idr.; pren. = proavus, praded: Ci. (pro Scauro 32).

2. sinekdoha prednik: quod avus tibi paternus fuit atque maternus, olim qui magnis legionibus imperitarent H., avi magni V., veterum effigies ex ordine avorum V., avis atavisque potens V., avi intonsi, immensi O., medii O. = med začetnikom rodu in nasledniki, clarum nomen avorum O., avi nobiles Sen. tr., triumphales T.; o čebelah: avi numerantur avorum V.

3. met. v pl. avi dedec, dedek = volnato ali lasasto seme nekaterih rastlin: Ap. h.

Opomba: Sinkop. gen. pl. avôm ali avûm: Stat.

avvenire^*

A) v. intr. impers. (pres. avviēne) zgoditi, dogajati se, pripetiti se:
come suole avvenire kot se ponavadi zgodi
avvenga quel che vuole io denuncerò il fatto naj se zgodi karkoli, sam bom zadevo prijavil

B) agg. invar. prihodnji, bodoč:
gli anni avvenire prihodnja leta
il tempo avvenire prihodnost, bodočnost

C) m prihodnost, bodočnost:
bisogna pensare all'avvenire misliti je treba na prihodnost (tudi pren.);
quel ragazzo ha un sicuro avvenire fant ima zagotovljeno prihodnost, fantu se obeta lepa bodočnost
in avvenire, per l'avvenire v prihodnje

avventura f

1. pustolovščina, prigoda, avantura:
andare in cerca di avventure iskati pustolovščin
romanzo d'avventure pustolovski roman
per avventura slučajno, po naključju

2. šalj. ljubezenska dogodivščina, avantura:
da giovane ebbe molte avventure v mladosti je imel veliko avantur

avventurare

A) v. tr. (pres. avventuro) izpostaviti, izpostavljati (nevarnosti), tvegati:
avventurare la vita in una difficile impresa tvegati življenje (pri težkem podvigu)
avventurare una proposta priti na dan s predlogom, drzniti si predlagati

B) ➞ avventurarsi v. rifl. (pres. mi avventuro) izpostaviti, izpostavljati se nevarnosti, tvegati, upati si, drzniti si (tudi pren.):
avventurarsi in mare aperto upati si na odprto morje
avventurarsi a rispondere drzniti si odgovoriti

avvicendare

A) v. tr. (pres. avvicēndo) menjati, menjavati, zamenjati:
avvicendare lo studio con lo sport izmenično se ukvarjati s študijem in s športom

B) ➞ avvicendarsi v. rifl. (pres. mi avvicēndo) menjavati se, vrstiti se

avvizzire

A) v. intr. (pres. avvizzisco) veneti, sušiti se (tudi pren.)

B) v. tr. narediti ovelo:
il tempo e le privazioni l'hanno avvizzita od let in pomanjkanja je ovenela

awe¹ [a:] samostalnik
(globoko) spoštovanje; strah

to stand in awe of s.th. bati se, zgroziti se česa
to fill (ali inspire, strike) s.o. with awe v strah koga spraviti

axe¹, ax [æks] samostalnik
sekira
figurativno obglavljenje

to have an axe to grind zasledovati zasebne cilje, imeti nekaj za bregom
to put (ali fit) the axe in the helve rešiti uganko, doseči cilj
to apply the axe znižati proračun
to get the axe biti odpuščen, zgubiti službo
to hang up the axe na klin obesiti
to set (ali lay) the axe to the root of lotiti se zatiranja česa

Axenus -ī, m (gr. ἄξενος negostoljuben): Pontus Axenus Negostoljubno morje = Črno morje: O., Mel., Plin., pozneje evfem. Pontus Euxinus Gostoljubno morje. — Soobl. Axīnus -ī, m (ἄξεινος): Tauri in Axino (sc. Ponto) Ci.

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

Axius¹ 3 Aksij(ev), ime rim. plebejskega rodu; poseb.: Q. Axius Kvint Aksij, Varonov in Ciceronov prijatelj: Varr., Ci. ep., Suet., Gell.

āxungia -ae, f (āxis¹ in ungere) kolomaz, maža, mast, poseb. svinjska: Plin.; kot zdravilo: Col., Plin., P. Veg.

ay², aye [ai] samostalnik
trdilni odgovor

the ayes and noes glasovi za in proti
the ayes have it večina je za

azerbajdžanski pridevnik
(o Azerbajdžanu in Azerbajdžancih) ▸ azeri, azerbajdzsáni

Azij|a ženski spol (-e …) Asien ( das )
v Aziji in Asien
v Azijo nach Asien
Jugovzhodna Azija Südostasien
Južna Azija Südasien
Mala Azija Kleinasien
Notranja Azija Innerasien
Prednja Azija Vorderasien

azione f

1. dejanje, delo, akcija:
uomo d'azione človek dejanj
passare all'azione diretta preiti h konkretnim dejanjem
Azione Cattolica Katoliška akcija
commettere un'azione cattiva storiti, zagrešiti kaj grdega, grdo dejanje
fare una buona azione napraviti dobro delo
avere il coraggio delle proprie azioni upati si odgovarjati za svoja dejanja

2. gibanje, pogon:
mettere in azione un dispositivo di sicurezza pognati, sprožiti, vključiti varnostno napravo

3. delovanje, učinek:
l'azione dell'aria sui metalli delovanje zraka na kovine
un tranquillante ad azione immediata pomirjevalo s takojšnjim učinkom

4. lit. dejanje, zgodba:
in quel film l'azione è ridotta al minimo v tistem filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero
l'unità d'azione secondo Aristotele enotnost dejanja po Aristotelu

5. voj. boj, borba, bitka, akcija, manever:
fu un'azione audace dei partigiani to je bila drzna akcija partizanov
fare un'azione di ripiegamento umakniti se

6. šport napad, akcija:
l'azione travolgente del centrattacco nezadržna akcija srednjega napadalca

7. pravo tožba, postopek:
intentare un'azione legale contro qcn. sprožiti pravni postopek proti komu, tožiti koga

8. ekon. delnica, akcija:
azione al portatore delnica na prinašalca
azione quotata in borsa delnica, ki kotira na borzi
azione privilegiata prednostna delnica
società per azioni delniška družba

azōnī diī (gr. ἄζωνοι) bogovi s krajevno neomejenim bogočastjem = bogovi, ki ne prebivajo v posebnem delu neba, ampak povsod in se zato tudi častijo povsod (ne le na kakem določenem kraju): M., Serv.

azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

1. zadeti:
gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

3. pren. zadeti, uganiti:
azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane