Franja

Molorchus -ī, m (Μόλορχος) Molórh, revni vinogradnik v Kleonah pri Nemeji, ki je pod svojo streho sprejel Herkula, ko se je ta odpravljal ubit nemejskega leva; potem ko je Herkul zver ubil, je Molorhu podaril vsa zemljišča okrog Nemeje: Mart., Stat., luci Molorchi V., pesn. = nemejski gaji. — Od tod adj. Molorchēus 3 Molórhov, molórhovski, molorhéjski: tecta Tib.

Molossī -ōrum, m (Μολοσσοί) Molósi, pleme v vzhodnem Epiru: Ci., N., Plin. — Od tod

1. adj.
a) Molossus 3 (Μολοσσός) molóški: gens O., rex O. = Munih, canes H. (izvrstni lovski psi), canum Molossûm Lucr.
b) Molossicus 3 (Μολοσσικός) molóški: canes Pl.

2. subst.
a) Molossus -ī, m (sc. canis) molóški pes: acer V. ugrizljiv, popadljiv.
b) Molossia -ae f: Serv. ali
c) Molossis -idis, f (Μολοσσίς): L. Molósija, Molósida, mološka pokrajina v vzhodnem Epiru.

mòmak -mka m, zval. mȏmče, mn. mòmci in mȏmci momákā
1. fant: mator momak; kršan momak korenjak
2. ženin: momak i mladica
3. služabnik, hlapec: kapetanov momak
4. momak od oka fant od fare
5. mn. mòmci moštvo, vojaki

moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

à ce moment v tem trenutku, zdajle
au dernier moment v zadnjem trenutku
au, dans le moment où v trenutku ko
à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
dans un moment v hipu, takoj
dans, sur le moment hipoma, takoj
de moments en moments nepretrgoma
d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
de, dès ce moment od tega trenutka dalje
depuis un long moment že precej časa
du moment trenuten, sedanji
du moment que, oû od trenutka ko, odkar
en un moment v hipu
en ce moment v tem trenutku, sedaj
par moments od časa do časa
pour le moment trenutno
sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
mauvais moment neugoden trenutek
les derniers moments zadnji trenutki
moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

mondo² m

1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj

2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet

3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba

6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet

8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat

9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi

10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas

moneō -ēre -uī -itum (prim. meminī, mēns)

1. spomniti (spominjati) koga na kaj, da(ja)ti komu misliti ali da(ja)ti komu kaj v razmislek, opozoriti (opozarjati): ea (sc. mater) filium monuit N., monebas dē Q. Cicerone Ci. ep., monere aliquem de retinendā Sestii gratiā litteris Ci. ep., aliquem temporis ac necessitatis T.; z notranjim obj., izraženim z neutr. kakega pron. ali adj., redko s subst.: quod saepe monui Q., fraudem tyranni ut moneant Val. Fl.; z acc. personae in (pronominalnim) notranjim obj.: id ipsum, quod me mones, … ad eum scripseram Ci. ep.; v pass.: nec ea, quae ab eā (sc. naturā) monemur, audimus Ci. ep.; z ACI: monet rationem frumenti esse habendam Hirt., tantum moneo neque uberioris provinciae neque aetatis magis idoneum tempus … te esse ullum umquam reperturum Ci. ep., si te unum illud monuerimus, artem sine assiduitate dicendi non multum iuvare Corn.; v pass.: cum Phocion moneretur Nicanorem Piraeo insidiari N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quo statu res sit, monet L.

2. opomniti (opominjati), bodriti, poz(i)vati, prigovarjati, spodbuditi (spodbujati), priganjati, svetovati, odsvetovati, (z ne) (po)svariti: abs.: res monet Pl. zahteva, monere alii, alii hortari S., eaque (sc. auctoritas) adhibeatur ad monendum Ci., bene monenti oboedire L. poslušati dober nasvet, monentium verba Sen. ph.; z acc. personae: remigem tubā Sen. tr., tudi: canes O.; z notranjim obj.: monere hoc Ter., id quod res monebat S. kar je zahteval stvarni položaj; s finalnim stavkom: Stat., Iust., eos hoc moneo, desinant furere Ci., monet, ut provideat Ci., monet, ut suspiciones vitet C., moneret senatum, ut Persei conatis obviam iret L., moneo vos, ne segniores sitis Ci.; metaf.: tempora monent, ut satisfaciat, quibus debet Ci., immortalia ne speres, monet annus H.; pesn. in vulg. z inf.: interea soror alma monet succedere Lauso Turnum, qui volucri curru medium secat agmen V., alio properare tempus monet S., ratio ipsa monet amicitias comparare Ci.

3. occ.
a) poučiti (poučevati), napotiti (napotovati) koga, (po)kazati, narekovati, navdahniti (navdihovati) komu kaj, navdahniti (navdihovati), navdušiti (navduševati) koga: labor erat parentibus parvulos adulantia verba edocere: reddebant illi, quae monebantur Plin. iun. kar se jim je narekovalo, offae monent Pl. pomagajo mojemu spominu, hoc moneas, precor O., velut divinitus mente monitā agens L., tu vatem, tu, diva, mone V., somnio monitus Suet.
b) svareč naznaniti (naznanjati), prerokovati: monuit ab ilice cornix V., vates multa monet V., monere de aliquā re Ci.
c) opominjaje, oštevaje opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati), ošteti (oštevati), kaznovati: posse se puerili verbere moneri T. — Od tod subst. pt. pf. monita -ōrum, n

1. opomini, svarila: monita praeceptaque ali praecepta monitaque Ci.

2. prerokbe, preroštva, prerokovanja: deorum Ci., Carmentis nymphae V.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act. moneris, monerint, naveden pri Non.

Monēta -ae, f (monēre) Monéta

1. prevod gr. Μνημοσύνη, mati Muz: Ci., L. Andr. ap. Prisc. (s star. gen. Monētās), Hyg.

2. bogočastno ime „opominjajoče“ Junone (Junone opominjevalke) na Kapitoliju (zaradi mnogih dobrih „opominov“, ki jih je baje dala Rimljanom); v njenem svetišču je bila kovnica: Ci., L., O., Val. Max., Lact. Od tod

3. meton. monēta -ae, f
a) kovnica: ad Philotimum scripsi de viatico sive a moneta sive ab Oppiis Ci. ep.; metaf.: m. hominis formandi Macr. materino telo, quaedam ex nostrā, ut ita dicam, monetā (= iz stoiške šole) proferre Sen. ph.
b) kovan denar, denarij, novec, penez: Plin., victa concedit prisca moneta novae O.; metaf. besedni zaklad: monetam illam veterem sectator Fr.
c) žig, pečat, kov: aut binos (sc. petit) quater a novā monetā Mart.; metaf.: communi feriat carmen triviale monetā Iuv., nomina … Latinā monetā percussa Ap.

mōnstrō (star. mōstrō) -āre -āvī -ātum (mōnstrum)

1. (po)kazati: Ter., Ap., proceram palmam Dēli monstrant Ci., alteri ali erranti m. viam Enn. ap. Ci., alicui sedes veteris Ilii Cu., digito indice ad hoc H.; v pass.: monstror digito H., Pers. s prstom kažejo name (kot slovečega moža, pesnika), tako tudi monstror omni in turbā Mart., quā semita monstrat V. kamor drži steza, kamor pelje pot.

2. occ.
a) (po)kazati = (po)učiti, povedati: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Iust., inulas ego primus amaras monstravi incoquere H., tu istic si quid librarii meā manu non intellegent, monstrabis Ci. ep., res gestae quo scribi possent numero, monstravit Homerus H.; impers.: si voles advertere animum, comiter monstrabitur Enn. ap. Varr.
b) odrediti (odrejati), ukazati (ukazovati), (za)ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, zapis(ov)ati: ignes O., piacula V., monstratas excitat aras V., sacerdos monstrat (= iubet) abolere monumenta viri V., conferre manum ira monstrat V., alicui radicem vel herbam H.
c) ovaditi (ovajati), (za)tožiti: nec deerat egentissimus quisque e plebe et pessimi servitiorum prodere ultro dites dominos; alii ab amicis monstrabantur T., ad Paccium Africanum transgressi eum quoque proturbant, tamquam Neroni Scribonios fratres concordia opibus que insignes ad exitium monstravisset T.
d) kazati, pokaz(ov)ati, spomniti (spominjati) na kaj: quo primum iactati undis et turbine Poeni effodere loco signum quod regia Iuno monstrarat V., indicibus monstrare recentibus abdita rerum H., fesso militi Cremonam T. tolažeč spominjati na Kremono, Vespasianus fatis monstratus T.
e) dokaz(ov)ati, izkaz(ov)ati, izprič(ev)ati (z ACI, v pass. z NCI): Erasistratus calculos per urinam pelli eo monstrat Plin., qui adversus ea fecisse monstretur Ulp. (Dig.), irreligiosi esse monstramini Arn. — Od tod adj. pt. pf. mōnstrātus 3 odlikujoč se, (javno) pozornost vzbujajoč: vetusto nomine … monstratus T., hostibus simul suisque monstrati T. s ponosom kazani (= pozornost vzbujajoči) sovražniki.

montant [mɔ̃tɑ̃] masculin znesek, višina vsote; pikanten, dražljiv okus; sex-appeal; deblo (drevesa); podboj (vrat, okna)

d'un montant de v znesku od
montant d'achat nabavna vsota
montant entier poln znesek
montant global (ali total), partiel globalen, delen znesek
donner du montant à la sauce dati omaki pikanten okus

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.

montare

A) v. intr. (pres. monto)

1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

2. jezditi

3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja

B) v. tr.

1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti

2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

4. veter. obrejiti

5. vdelati (dragulj)

6. navt. (doppiare) objadrati

7. film montirati

C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se

Monustē -ēs, f Monústa, ena od Danaid, ki je umorila svojega moža Evristena: Hyg.

Mopsiī -ōrum, m Mópsijci, imenitna rodbina v Kompsi: L. — Od tod Mopsiānī -ōrum, m mopsijánci, privrženci te rodbine: L.

morbus -ī, m

1. bolezen: levare alicui morbum Pl., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl., in morbum cadere, incidere ali delabi Ci. oboleti, zboleti, morbo (od mrzlice) iactari Ci., homo miser et cum corporis morbo tum animi dolore confectus Ci., morbo opprimi Ci., vi morbi opprimi Ci., uno genere morbi affligi Ci., in morbo esse Ci., morbo laborare Ci., morbo gravi et mortifero affectum esse Ci., mortifero morbo urgeri Ci., hoc morbo mori Ci., morbum depellere Ci., morbo levari Ci., ex morbo evadere Ci., ex morbo convalescere Ci., e gravi morbo recreari Ci., nondum ex longinquitate gravissimi morbi recreatus Ci., morbum simulare Ci., alicui morbum precari Ci., implicari morbo C., morbo absumi S., morbo confici S., aeger morbo gravi ali gravi et periculoso L., diutinis morbis aegra corpora L., morbi ingruunt in agrestes L., vulgati contactu in homines morbi L., gravi morbo afflictari L., assurgere ex morbo L., defunctā civitate plurimorum morbis, paucis funeribus L., alicui morbum optare Sen. ph., in morbo consumat Sen. ph., gravi corporis morbo T., morbo affectus Gell., m. ingruunt universis populis Plin., stranguriae morbem contrahere Plin., morbum nancisci, morbo conflictari, morbo perire, morbo mori N., morbi ingruunt Cu., contrahere morbum ex dolore ali ex aegritudine Iust., m. nascitur Veg., morbo decedere Eutr., insanabilis, perniciosior, mortifer Ci., m. gravis, subitus O., periculosus, longinquus, longus, gravis et periculosus, pernicialis L., articularis Plin., inexplicabilis Plin. iun., morbi viriles Sen. ph., gravis, levis, longus Cels., regius ali arquatus Cels. zlatenica, comitialis Cels. = caducus, divinus Ap. = sacer Lucan. božjast, epilepsija, impudicus Vitr., perniciosissimus Veg.; o boleznih dreves in rastl.: infestantur et arbores morbis Plin.; pooseb. Morbus -ī, m Mórb(us) = „Boleznik“, bolezen kot božanstvo podzemlja: Sen. tr.; v pl.: Cl., Luctus et ultrices posuere cubilia Curae, pallentesque habitant Morbi tristisque Senectus et Metus et malesuada Fames ac turpis Egestas, terribiles visu formae V.

2. metaf.
a) m. caeli V. slab zrak.
b) duševna bolezen, jeza, žalost, nejevolja, jeza, čemernost: id illi morbo est Pl.; bolezenski pohlep, strast, sla, zasvojenost: aegrotationes morbique animorum Ci., ut ad meum te morbum vocem Sen. rh., morbo proditor Vell. izdajalec zaradi bolezenskega pohlepa.

morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
morceaux choisis de ... izbor iz ...
morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
mettre en morceaux razbiti, razkosati
s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

more¹ [mɔ:] pridevnik
več, še
arhaično večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)

they are more than we več jih je od nas
some more tea, please še čaja, prosim
one more day še en dan
two more miles še dve milji
so much the more tem več, tem prej
more kicks than ha'pence več neprijetnosti kakor koristi

more² [mɔ:] prislov
več, bolj, še; povrh, za nameček

to be no more biti mrtev
more and more bolj in bolj
more or less več ali manj, približno
the more ... the more čim več ... tem več
the more so because tem bolj, ker
all the more so tem več, tem prej
no more than ne več od, samo
once more še enkrat, zopet
never more nikoli več
neither more nor less than (stupid) dobesedno, preprosto, docela (neumen)
so much the more toliko bolj
it is wrong and, more, it is foolish ni prav in povrh je še neumno
and what is more in kar je še važnejšc
what more? kaj pa še?

moreno temno rjav, rjav, črn (koža)

moreno de cara rjavega obraza
pan moreno črn kruh
ponerse moreno ogoreti od sonca