Franja

régner [renje] verbe intransitif vladati, gospodovati (sur nad); figuré biti na dnevnem redu, biti v modi; divjati, razsajati (bolezen)

le silence règne tišina vlada
elle règne dans la maison ona gospoduje, nosi hlače v hiši
l'ordre et la paix règnent red in mir vladata
diviser pour régner (proverbe) deliti in vladati, deli in vladaj! (divide et impera)

regnicolo

A) agg. ki se nanaša na kraljevino

B) m

1. knjižno državljan kraljevine

2.
regnicoli pl. hist. državljani Neapeljske kraljevine; državljani kraljevine Italije

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

regradātiō¹ -ōnis, f (regradāre) ponižanje, znižanje glede na častno stopnjo, postavitev na nižjo stopnjo (na nižji položaj), degradácija: Cod. Th.

regradō -āre -āvī -ātum (re in gradus) glede na častno stopnjo znižati (zniževati), ponižati (poniževati), postaviti (postavljati) na nižjo stopnjo, degradírati: Hier., usque ad decimum locum regradari Cod. I., sacerdotes, qui peccaverant, regradantur in aedituos et in ostiarios Hier.,

regrate [rigréit] prehodni glagol
prekupčevati, pokupiti blago na trgu (in ga prodati z velikim dobičkom)

regret² [rigrét] prehodni glagol
obžalovati; kesati se; želeti, da se nekaj ne vrne; žalovati za čem, z obžalovanjem misliti na

I regret to say žal moram reči
his health, I regret to say, is not good njegovo zdravje žal ni dobro
it is to be regretted that... treba je obžalovati, da..., škoda, da...
it is much to be regretted vsega obžalovanja je vredno
to regret one's young years z obžalovanjem (žalostjo) misliti na svoja mlada leta

regulate [régjuleit] prehodni glagol
uravnati, urediti, regulirati (uro, stroj); paziti na red, na redno delovanje, na izpolnjevanje predpisov; prilagoditi (to čemu)
voditi, upravljati, usmerjati

well regulated house dobro urejeno gospodinjstvo
to regulate one's life urediti si življenje
to regulate one's speed, a clock regulirati svojo hitrost, uro
to regulate the traffic usmerjati promet

rehabilitate [ri:əbíliteit] prehodni glagol
rehabilitirati; ponovno postaviti (koga) na njegovo mesto, v službo; vrniti v prejšnje stanje; vrniti izgubljene pravice (ugled, čast, položaj, službo); usposobiti (invalide); sanirati (obrat)

rehearsal [rihə́:səl] samostalnik
ponovitev, ponavljanje, pripovedovanje na pamet, recitiranje; naštevanje
figurativno litanije
gledališče skušnja

at rehearsal na, pri skušnji
in rehearsal v preizkušnji, preizkušan
gledališče final rehearsal generalna skušnja
a play in rehearsal gledališče igra v pripravi
the rehearsal of her woes naštevanje njenih nesreč
to go to rehearsal iti na skušnjo
to take the rehearsals imeti, voditi skušnje

rehilandera ženski spol mlinček na veter (otroška igrača)

reihenweise v vrstah, na vrste; figurativ po vrsti

rein² [réin] prehodni glagol
obrzdati; brzdati, imeti ali držati na vajetih, na uzdi; voditi na uzdi
figurativno voditi, upravljati, kontrolirati, nadzirati

to rein a horse to the left z vajetmi obrniti konja na levo
to rein one's tongue brzdati svoj jezik
to rein in ustaviti (konja) z vajetmi; figurativno obrzdati, krotiti, ustaviti, zadušiti, držati na uzdi
to rein up ustaviti (konja)

reinsert [ri:insə́:t] prehodni glagol
zopet vstaviti (vtakniti, uvrstiti); zopet spraviti na staro mesto

réinstallation [reɛ̃stalasjɔ̃] féminin postavitev na prejšnje mesto, v prejšnje stanje; ponovna namestitev, postavitev

réinstaller [reɛ̃stale] verbe transitif postaviti na prejšnje mesto, v prejšnje stanje; ponovno namestiti, postaviti

réinstaller quelqu'un dans ses fonctions postaviti zopet koga v njegove funkcije

réintégrable [reɛ̃tegrabl] adjectif ki se lahko postavi na prejšnje mesto

réintégration [-grasjɔ̃] féminin postavitev na prejšnje mesto; reintegracija

il a obtenu sa réintégration dans ce poste dosegel je ponovno postavitev na to mesto
réintégration dans la nationalité française vrnitev francoskega državljanstva (osebi, ki ga je že imela)

réintégrer [reɛ̃tegre] verbe transitif postaviti zopet na prejšnje mesto (un fonctionnaire uradnika); vrniti se v

réintégrer le domicile conjugal vrniti se k svojemu možu (svoji ženi)
réintégrer son logis, sa maison paternelle vrniti se v svoje stanovanje, v očetovsko hišo
la rivière a réintégré son lit reka se je vrnila v svojo strugo

reinventare v. tr. (pres. reinvēnto) na novo izmisliti, izumiti