Franja

ob-sum -esse, obfuī, obfūturus (op in esse) biti proti komu, čemu, biti zoper koga, kaj, biti na poti (v napoto), ovreti (ovirati), škodovati, škoditi: Pl., O. idr., et obesse plurimum et prodesse poterat N., non modo nihil prodest, sed obest etiam Clodii mors Miloni Ci., nec hodie, ut prosit mihi gratia Romanorum, postulo; ne obsit, precor L.; z inf.: O., nihil obest dicere Ci. ep.

ob-tēstor -ārī -ātus sum (ob in testāri)

1. (za)rotiti, (milo, živo) prositi, slovesno (po)klicati koga, sklicevati se na koga: Pl., suos obtestari C., quem obtester? quem implorem? Ci., per omnes deos te obtestor C., Ci. na vse bogove, pri vseh bogovih. Z zahtevnimi stavki
a) brez posebne zveze: v imp.: Pac. fr., Vell., vos obtestor: pueros suscipite T.; v samem cj.: Pl., T., te et senatum obtestamur: consulatis civibus S.; imp. se dopolnjuje s cj.: oro et obtestor: in nostris castris tibi tabernaculum statue, nos corporis tuis custodes esse patiaris Cu.
b) z ut in ne: Pl., Ter., L., Plin. iun. idr., vos obtestor et obsecro, ut eos conservetis Ci., id sibi ne eripiatis, vosque obtestatur Ci., per hunc dextrum, per regni fidem moneo obtestorque te, uti … neu … S.; odvisnik je določen: illud (to) te obtestor, ne … V. Z notranjim obj.: multa (venomer, neprenehoma) Pomptinum obtestatus de salute sua S., eadem suum quisque contubernalem … erat obtestatus Auct. b. Alx.; abs.: pollicendo, minitando, obtestando alium alio modo excitare S.

2. occ.
a) za pričo (po)klicati: obtestans deûm hominumque fidem L., Cotyn sacra regni … obtestantem catenis onerat T.; z ACI: clare obtestatus deos neque legisse neque attigisse quicquam Suet.
b) slovesno se rotiti, slovesno se zaklinjati, slovesno prisegati, slovesno zatrjevati: Val. Max., Aur., aut militum se manibus aut suis moriturum obtestans T.

Opomba: Pt. pf. s pass. pomenom = zaroten, živo naprošen: ni obtestatus pepercisset Amm., obtestatā fide Ap. ali obtestato nomine salvatoris Aug. po zarotitvi zvestobe, imena.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

obtožiti glagol
1. (o pravnem postopku) ▸ megvádol, vádat emel, feljelentést teszOdstavljenega predsednika so aretirali in obtožili različnih kaznivih dejanj. ▸ A leváltott elnököt letartóztatták és különböző bűncselekményekkel vádolták meg.
Policija ga lahko pridrži za 24 ur, nato pa ga mora izpustiti, obtožiti ali pa zaprositi sodišče za več časa za zaslišanje. ▸ A rendőrség 24 órán át őrizetben tarthatja a személyt, majd ezt követően vagy szabadon kell engednie, vagy feljelentést kell tennie ellene, vagy további időt kell kérelmeznie a bíróságtól a kihallgatására.

2. (o očitku) ▸ vádol, elítélAmerika je javno obtožila iraški režim, da ne upošteva žalostnega položaja svojega ljudstva. ▸ Amerika nyilvánosan elítélte az iraki rezsimet, hogy figyelmen kívül hagyja népe sanyarú helyzetét.
Obtožili so jo, da se ji ne ljubi več trenirati. ▸ Azzal vádolták, hogy nincs kedve már edzeni.

ob-trectō -āre -āvī -ātum (ob in tractāre)

1. intr. „na nasprotno stran vleči“ (ob isti vrvi), iz zavisti nasproti delati, nasprotovati, biti nasprotnik, upirati se, kljubovati komu, čemu: obtrectarunt inter se N. so bili nasprotniki; z dat.: Col., Suet. idr., huic legi obtrectant Ci., obtrectatum est Sabinio Ci.

2. trans. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, prikrajš(ev)ati: Plin. idr., invicem se obtrectaverunt T., curam Ph. napadati, libellum Ph., eorum poemata Gell., deorum numen (mogočnost) Val. Max., laudes eius obtrectare voluit L. (v tem pomenu tudi laudibus L.); abs.: ne aut obstare aut obtrectare videretur Suet., obtrectandi causā Ci., obtrectantis est Ci., invidia obtrectans Sil.; brezos.: si obtrectabitur Ci. ep.

obtrītus, abl. -ū, m (obterere) potepta(va)nje, (z)mečkanje: ne herbae obtritu hebetentur Plin.

ob-trūdō ali obs-trūdō (ops-trūdo) -ere -trūsī -trūsum (ob in trudere)

1. naprej pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati), zariniti (zarivati): titionem inguinibus Ap.; occ.
a) trčiti (trkati), zade(va)ti s čim ob kaj: arma armis, corpora corporibus Amm.
b) obrobiti (obrobljati): obstrusa carbasa pullo o. O. (Metam. 11, 44; po nekaterih izdajah obsūta).
c) hlastno požreti (požirati): obstrusero aliquid strenue Pl.
d) zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati), (za)mašiti, skri(va)ti, zakri(va)ti: fores Pl., os obtrudite, ne plura iactet improbus Prud., condita et obtrusa rimantur Sen. ph.

2. metaf. komu kaj vsiliti (vsiljevati): alicui virginem Ter.; od tod o. alicui palpum Pl. vsiljevati komu božanje = ljubkovaje ga ukaniti (ukanjati), (pre)varati.

ob-tundō (op-tundō) -ere -tudī -tūnsum in -tūsum (ob in tundere)

1. ob ali na kaj, po čem udariti (udarjati), biti, tolči, razbi(ja)ti: mihi os Pl., obtuso ore Pl., sum obtusus pugnis pessime Pl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: Don., telum Lucr., gladios Cl.

3. metaf.
a) (o)topiti = (o)slabiti: Eccl., multa e corpore exsistunt, quae acuant mentem, multa, quae obtundant Ci., o. ingenia Ci., obtusis ceciderunt viribus artūs Lucr., obtusus illis stomachus Plin. iun., o. vocem L., Lucr., Plin. narediti hripav glas, (u)dušiti, (za)temniti; od tod o govorniku, igralcu: o. vocem (in dicendo) Ci., L. posta(ja)ti hripav, (o)hripeti, razkriča(va)ti si grlo; o. aciem oculorum Plin., auditum Plin. ali aures vocis inauditos sonitūs obtundere frustra Lucr. (u)dušiti, (o)glušiti; od tod occ. o. aures alicuius (z ACI ali z ne) glušiti koga = trobiti komu vedno na ušesa, nadlegovati koga s prošnjami, moledovati koga: obtuderunt eius aures te socium praetoris fuisse Timarchides ap. Ci., istoc ergo aures graviter obtundo tuus, ne quem ames Pl., nihil est, quod tam obtundat (ublaži) elevetque aegritudinem, quam … Ci.
b) nadlegovati, lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) koga, nadlego delati komu, glušiti koga: aliquem cogitando Ter. ali longis epistulis Ci.; abs.: Ter., Corn., Macr. idr., non obtundam diutius Ci., verba obtundentia Gell. nadležne; z zahtevnim stavkom: ita plorando, orando … me optudit, eam uti venderem Caecil.; s samim cj.: non cessat obtundere, totam prorsus a principio fabulam promeret Ap. — Od tod adj. pt. pf. obtū(n)sus 3, adv. -ē

1. otopljèn, tòp: Col., Plin., Vitr. idr., telum O., vomer V., pugionem vetustate obtusum saxo asperari iussit T.

2. metaf. tòp, oslabel, slab: animi acies obtusior Ci., acumen obtusius Arn., sensus Amm., sensus oculorum et aurium hebetes, vigor animi obtu(n)sus L., obtusi sunt sensūs eorum Vulg., o. vires Lucr., stomachus Plin. iun., o. vox huius Q. otopljen, zamolkel, hripav, zatemnjen (naspr. clarus), o. fauces Q., Sil. hripavo, o. aures Corn., Sil., Stat., Cels. oglušena, (zaradi veliko govorjenja, močnih zvokov) utrujena, stellis acies obtunsa lunae cornua V. motno bleščeča krajca, ne obtunsior usus sit arvi V. da ne oslabi rodovitnost njive, cum hoc alii faciunt obtuse, alii acute Aug., iurisdictio obtusior T. ne tako ostro, bolj površno; occ.
a) topoglav, slaboumen, neumen, maloumen, nespameten: quid dici potuit obtusius? Ci., obtusi cordis Val. Max., Lact.
b) tòp = neobčutljiv, brezčuten: non obtusa adeo gestumus pectora V.

ob-turbō -āre -āvī -ātum (ob in turbāre)

1. v nered spraviti (spravljati), (z)mešati, (z)mesti, (z)begati: equus … clamore territus (splašen) quosdam occurrentium obturbavit T., hostes denso agmine o. T.; occ.
a) (s)kaliti: proculcatione aquam Plin.
b) prevpiti, prekričati: obturbabatur militum vocibus T.; abs.: obturbabant patres T. so hrumeli zoper to; pass. brezos.: obturbatur, obstrepitur Plin. iun.

2. metaf. (z)motiti, v besedo seči (segati) komu: Pl., ne me obturba et tace Ter., necubi lectorem vel auditorem obturbaret vel moraretur Suet., quam (sc. solitudinem) non obturbavit Philippus Ci. ep. ni zmotil, ni prekinil; occ. omotíti (omótiti), omamiti (omamljati): me scriptio et litterae (pisanje in branje) non leniunt, sed obturbant Ci. ep.

ob-tūrō -āre -āvī -ātum (ob in *tūros, indoev. baza *tu̯er- (trdno) zgrabiti, prijeti; prim. gr. σωρός kup, lit. tvérti zgrabiti, prijeti, oblikovati, sl. tvoriti; prim. tudi lat. tumeō, turgeō) (za)mašiti, zamašiti (zamaševati), zapreti (zapirati), zalepiti (zalepljati): Ca., Varr., Col., Eccl. idr., os Pl., eas partes (sc. corporis) … obturatas esse dicebat Ci., o. nares porro Plin., foramina Plin., dolia operculis Vitr., fontes aquarum Vulg.; metaf.: o. aures Eccl. in o. aures alicui H. zamašiti si ušesa (za koga) = ne hoteti poslušati koga, delati se gluhega za koga, o. amorem edendi Lucr. utolažiti.

òbuća ž obutev: ne biti vrijedan, vredan kome -u odriješiti, odrešiti ne biti vreden komu čevelj odvezati

obupávati to (continue to) despair

ne obupávati to make the best of a bad bargain

òburiti -īm
I. nastati viharno vreme: uputili su se svojim kućama dok nije oburilo
II. oburiti se
1. gl. oburiti I.: nije kao lani žito, biće berićetno, samo da se ne oburi žito dobro kaže, samo da ne pride slabo vreme, burja

obu|ti (-jem) obuvati (einen Schuh/Stiefel/Strumpf, eine Socke, Schuhe/Stiefel/Strümpfe/Socken) anziehen (se sich)
|
figurativno brez muje se še čevelj ne obuje alles kostet seine Mühe

obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
pren. obuti konja ferrare il cavallo
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)

obvarováti (-újem) perf. proteggere, difendere, prevenire; preservare:
obvarovati koga nesreče prevenire qcn. dalla disgrazia
bog obvaruj! Dio ce ne scampi, ce ne liberi!

obvestílo avis moški spol ; (uradno) notification ženski spol

vnaprejšnje obvestilo préavis moški spol
izmenjati obvestila s kom communiquer avec quelqu'un
telefonsko obvestilo communication ženski spol téléphonique
brez obvestila sans avis
če ne bo nasprotnega obvestila sauf avis contraire
do nadaljnjega obvestila jusqu'à nouvel avis
pismeno obvestilo avis par écrit

obvéza med vendaje (za rane) ; venda f

mavčna obveza vendaje m escayolado
zasilna obveza vendaje de urgencia (ali provisional)
namestiti (sneti) obvezo aplicar (quitar) un vendaje; (= obveznost) obligación f; compromiso m
prevzeti obvezo contraer una obligación
izpolniti svoje obveze cumplir sus obligaciones
ne izpolniti svojih obveza faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones

obvéznost obligation, engagement, commitment; liability

izpolniti obvéznosti to meet one's commitments
ne izpolniti obvéznosti to fail to meet one's commitments
prevzeti obvéznost to take on a commitment
obvéznosti (pasiva) liabilities pl ➞ obveza
sveta obvéznosta sacramental obligation

obvéznost obligation ženski spol , engagement moški spol

pogodbena obveznost engagement contractuel
šolska obveznost scolarité ženski spol obligatoire, enseignement moški spol obtigatoire, obligation scolaire
vojaška obveznost service moški spol militaire obligatoire
prevzeti obveznost assumer (ali contracter) une obligation, prendre un engagement
izpolniti obveznost s'acquitter d'une obligation, remplir une obligation
izpolniti svoje obveznosti remplir ses obligations, remplir (ali respecter) ses engagements
ne izpolniti svojih obveznosti manquer à ses engagements
(denarno) poravnati svoje obveznosti faire honneur (ali faire face) à ses obligations
naložiti obveznost komu imposer une obligation à quelqu'un