Franja

máček zool gato m ; (sidro) áncora f ; fig modorra f , malestar m (siguiente a la borrachera)

imeti mačka (fig) tener modorra (po popivanju de la borrachera)
moralen maček (fig) remordimiento m, pesar m
kupiti mačka v vreči comprar gato por liebre, comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas

mačj|i (-a, -e) katzenhaft; Katzen- (koncert das Katzenkonzert, bolha der Katzenfloh, krzno das Katzenfell, oko das Katzenauge)
umivanje po mačje die Katzenwäsche
umiti se po mačje Katzenwäsche machen
figurativno to ni mačji kašelj das ist kein Kinderspiel/Pappenstiel

mačji pridevnik
1. (o mački) ▸ macska Mačje dlake me sploh ne motijo, saj imam dva mucka in enega psa. ▸ A macskaszőr egyáltalán nem zavar, hiszen nekem is van két macskám és egy kutyám.
Povezane iztočnice: mačje stranišče, mačja kuga, mačji aids

2. (o privlačnosti ali eleganci) ▸ macska-Detektive je mogoče prepoznati po njihovi značilni hoji; po mačjem koraku, prihuljeni drži in budnem pogledu. ▸ A nyomozókat jellegzetes járásukról – macskalépteikről, görnyedt testtartásukról és éber tekintetükről – lehet felismerni.Sem res dekle z mačjim pogledom, ki spravi na kolena vsakega moškega? ▸ Tényleg egy olyan macskatekintetű lány vagyok, aki minden férfit térdre kényszerít?Medtem se je manekenka po modni stezi sprehajala z mačjo hojo v zapeljivem spodnjem perilu. ▸ Közben a modell macskaléptekkel, csábító fehérneműben sétált a kifutón.

máčji de chat, félin ; figurativno perfide, traître

po mačje à la manière des chats
mačja godba musique ženski spol de chats, musique discordante; familiarno charivari moški spol
mačje oko œil moški spol de chat
imeti mačje oči avoir des yeux de chat

made-faciō -ere -fēcī -factum, pass. made-fīō -fierī -factus sum (madēre in facere)

1. močiti, omočiti, (z)močiti, namočiti (namakati), premočiti (premakati), vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), navlažiti (navlaževati), (po)škropiti, napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (pre)barvati: m. lanam aceto et nitro Plin., radix in vino madefacta Plin., caules madefacere et exprimere Plin., caput rosa m. Cels., si bos pluvia madefactus est Col., madefacto triticeo pane Col., madefacta montium latera Sen. ph., vellera succis bis madefacta Tib., aceto madefacti centones Sis. fr., spongiam madefacere Suet., terram madefecit odore O., sanguis madefecerat herbas V., madefactus sanguine O., imbuti sanguine gladii vel potius madefacti Ci., protinus inbutum caelesti nectare corpus delicuit terramque suo madefecit odore O.

2. opi(ja)ti, upijaniti (upijanjati): eo (vino) vos vostrosque adeo pantices madefacitis (po drugih madefactatis) Pl., mulier multo madefacta Lyaeo O., madefactus Iaccho Col. poet., poculis amplioribus madefacit Amm., molli luxu madefacta meroque membra Sil. onemogli.

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

madēscō -ere, maduī (incoh. k madēre) (z)močiti se, (o)vlažiti se: Q., Cels., Cl., semusta madescunt robora V., tellus nubibus adsiduis pluvioque madescit ab austro V., maduere aspergine pennae O.; pesn.: invito maduerunt sanguine dextrae Val. Fl. po desnicah se je cedila neprostovoljno prelita kri; occ.

1. opi(ja)ti se: Fr.

2. (o)mehčati se, mehko se (s)kuhati: Col., Plin.

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.

madon -ī, n, po drugih mados -ī, f (gr. μάδος)

1. = vitis alba bela trta: Plin.

2. = nymphaea: Plin.

madre

A) f

1. mati:
divenire madre zanositi; roditi
per parte di madre po materini strani
succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
fare da madre a qcn. biti komu mati

2. relig. sestra:
madre superiora prednica

3. pren. mati; vir, vzrok

4. matrica

5.
dura madre anat. trda možganska opna
pia madre mehka možganska opna

B) agg.

1.
lavoratrice madre mati delavka

2.
idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
lingua madre (madrelingua) materni jezik
casa madre relig. matična hiša
regina madre kraljica mati
scena madre gled. ključni prizor

Maeander (L., Plin., Sen. ph., Sen. tr.), Maeandros (O., Sen. tr.) in Maeandrus (Sil., P. F.) -ī, m (Μαίανδρος) Majánder, reka v Joniji in Frigiji, izlivajoča se pri Miletu v Ikar(ij)sko morje, sloveča po svojih številnih ovinkih (zdaj Meinder ali Madre; poleg zgoraj naštetih piscev še Col. in Cl.). Po bajki rečni bog in oče Kiane (Cyane), ki je rodila Kavna (Caunus) in Biblido (Byblis): O.; occ. apel.

1. ovinek, zavoj, vijuga, rida, okoliš, zapotje, okljuk: Amm., Prud. (ki meri še Mĕandros), dialectiae gyri et Maeandri Gell., quos tu Maeandros, dum omnes solitudines per se queris, quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci.

2. (v vezilstvu) ovinkasti, tj. umetno med seboj (pre)pleteni okraski na oblačilnih obrobkih: Serv., Non., P. F., chlamydem auratam, quam plurima circum purpura Maeandro duplici … cucurrit V. — Od tod adj. Maeandricus 3 majándrski, Majándrov: Tert. Maeandrius 3 (Μαιάνδριος) majándrski, Majándrov: unda Pr., iuvenis (= Cannus, Majandrov vnuk) O., flumina Cl. Maeandrātus 3 ovinkast (kakor Majander), zategnjen: Varr. ap. Non.

Maecius 3 Mécij(ev) ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je

1. Sp. Maecius Tarpa Spurij Mecij Tarpa, izvrsten poznavalec umetnosti in ocenjevalec dramskih del: Ci. ep., H. Najbrž po posestvu nekega Mecija se imenuje neki kraj pri Lanuviju v Laciju ad Maecium (ali Mēcium) L. Mecijevo.

2. Maecia, priimek neke rim. tribus: L., Ci.

Maeoriānus -i, m Majoriján, rim. priimek. Znana sta:

1. Iulius Maeoriānus Julij Majorijan, rim. cesar na zahodu 457—461 po Kr.: Sid.

2. Maeoriānus Majorijan, ded prejšnjega, magister equitum et peditum cesarja Teodozija I.: Sid.

maeorina (sc. pecunia) večji denar, večja vrsta denarja, ki jo omenja Cod. Th. za leta 349, 356 in 395 po Kr. v nasprotju s centenionalis.

maereō -ēre, maeruī (prim. maestus in miser)

I. intr. žalovati, žalostiti se, žalosten, otožen biti (naspr. laetari): Acc. ap. Non., Enn., nos taciti maerebatis Ci., Gallia eundem lugentem, maerentem videt Ci., altius animis maerebant T., sibi (zase) maerere aut ceteris supplicare; z abl. instrumenti: sono tenui O. s slabim (tihim) glasom, potiho; z abl. causae žalovati nad kom, čim, po kom, žalosten biti zaradi česa: Ci., genero, viro Tib., suo incommodo, alienis bonis, hoc eius eventu Ci.; s kavzalnim stavkom: quod ignavis cadat et sine sanguine leto maeret O.; z ACI: Ci.; impers.: maeretur, fletur, lamentatur diebus plusculis Ap.; prim. Quid? ipsa remissio luctus cum est consecuta intellectumque est nihil profici maerendo, nonne res declarat fuisse totum illud voluntarium? Ci.; pt. pr. maerēns -entis žalujoč, žalosten, otožen: maerentes amici H., maerentia pectora V., nullus maerens O., fletus maerens O. solze žalosti, solze žalovanja. —

II. trans.

1. otožno obžalovati: H., T., Val. Fl., filii mortem graviter Ci., ne quis perditorum civium mortem maereret Ci., illud maereo (to me boli), quod tibi non minorem dolorem illorum orbitas afferet quam mihi Ci. ep.; z ACI: qui … eam (sc. patriam) nimium tarde concidere maerent Ci.

2. žalostno (otožno, milo) klicati, klikati: talia (tako) maerens O.

māgālia -ium, n (semit. beseda (verjetno punska); prim. Magar, novo mesto v Kartagini)

1. = mapālia: Ca. ap. Serv., V., S. ap. Serv.

2. Māgālia (po drugih Māgāria) -ium, n Magálije (Magárije), predmestje (novo mesto) Kartagine: Pl.

magasin [magazɛ̃] masculin trgovina, prodajalna; skladišče; kašča; veleblagovnica; magazin (nabojni, fotografski vložek); militaire municijsko, oskrbovalno skladišče

en magasin v zalogi
nous n'avons pas cet article en magasin tega artikla nimamo v zalogi
magasin de blanc, de fleuriste, de modes (ali: de nouveautés) trgovina s perilom, cvetličarna, modna trgovina
magasin de blé žitna kašča, žitnica
magasin de comestibles trgovina z jestvinami, z delikatesami
magasin d'entrepôt skladišče blaga
magasin frigorifique hladilnica
magasin de gros trgovina na debelo
magasin d'occasions komisijska trgovina (prodaja)
magasin à poudre smodnišnica
magasin à libre service samopostrežna trgovina
magasin à prix unique(s) trgovina z enotno ceno
magasin de sport športna trgovina
magasin succursale podružnična trgovina, filiala
magasin de vente (en détail) prodajalna (na drobno)
commis masculin, demoiselle féminin; employé, e masculin, féminin de magasin prodajalec, -lka
droit masculin de magasin skladiščnina
garçon masculin, fille féminin de magasin tekač, kurir(ka)
grand magasin, magasin à rayons multiples veleblagovnica
courir les magasins letati po trgovinah, nakupovati

Magen, der, (-s, Mägen) želodec; mir knurrt der Magen v/po želodcu mi kruli; mit leerem Magen tešč; auf leeren/nüchternen Magen na tešče; jemanden im Magen haben imeti v želodcu; auf den Magen schlagen figurativ pokvariti razpoloženje

magistral, e, aux [-stral, stro] adjectif mojstrski; učiteljski, šolski; pedanten; gospodovalen, ukazovalen; familier silen, veličasten, kolosalen, prvovrsten

œuvre féminin magistrale mojstrsko, veličastno delo
ligne féminin magistrale glavna črta v planu
médicament masculin magistral zdravilo po zdravniškem receptu