Franja

hebdomas -adis, acc. -adem in -ada, f (gr. ἑβδομάς) sedmerica

1. sedmerica let, sedem let: Claudius hebdomadem duplicem trahit Aus.

2.
a) sedmerica dni, teden: Vulg.
b) sedmi (kritični, nevarni) dan pri boleznih idr.: in quartam hebdomada incidere Ci. ep. = na 28. dan bolezni, quarta ali septima h. Varr. ap. Gell. (štirikrat sedmi =) 28. dan ali (sedemkrat sedmi =) 49. dan človekovega razvoja v materinem telesu, hebdomades lunae Gell. vsakokratni sedmi mesečni dan (ki so mu starodavniki pripisovali posebno moč), mysterium hebdomadis vel ogdoadis Hier.

Hēbē -ēs, f (gr. ἥβη mladostna moč, pooseb. Ἥβη) Héba, Mladost = boginja mladosti (lat. Iuventa ali Iuventās), hči Junone in Jupitra, pred Ganimedom točajka bogov, pozneje Herkulova soproga: Cat., Pl., Val. Fl., Sen. tr., Iuv., Iunonia, Iovis privigna O.

hebes -betis, abl. -betī, neutr. pl. -betia

I. top, skrhan,

1. glede na ostrino: machaera Pl., ensis O., mucro O., Lucan., ponite iam gladios hebetes, pugnetur acutis O., tela Cu., ferrum, secures Iuv.; pren.: tela (puščice) hebetiora Ci., ratio hebetem facit aciem ad miserias contemplandas Ci. otopi duševno ostrino za … ; subst. hebetia -ium, n tope stvari, topo orodje: Q.

2. po obl.: lunae … alias hebetiora, alias acutiora videntur cornua Ci. fr., quo latiora (ossa scapularum) … sunt, hoc hebetiora Cels. —

II. metaf.

1. fizično top =
a) medel, slab, onemogel: hebeti pectus tantummodo contudit ictu O. s slabim udarcem je prsi le ošvrknil; o (zunanjih) čutih in čutilih: sensus omnes hebetes et tardos esse arbitrantur Ci., nec est ullus hebetior sensus in vobis (sc. quam sensus audiendi) Ci., sensus oculorum atque aurium hebetes L., sensi aurīs hebetiores esse populi Romani Ci., hebes acies oculorum Ci., (tudi samo) acies hebes Cels., acies hebetior Suet.; uterque oculus naturā hebes Plin., oculi hebetes Col., Plin. ali hebetiores Plin., Suet., hebetes visus Sen. tr., hebes obtutus Ap.
b) neobčutljiv, brezčuten, mrtev: cui torpet hebes locus ille O., os hebes est O. so neobčutljiva, niso ješča, caro h. Cels. divje, ossa gingivarum Cels.; o osebi: filius … sensu hebes Plin.
c) brez ognja, len, zanikrn, nemaren, neroden, nespreten, okoren: exercitus … hebes infirmusque S., hebes ad sustinendum laborem miles T., hebes in voluptate (admissarius) Col. ne isker, obesum (corpus) hebes est Cels., hebetior in suo negotio Cu., in hebeti pigritia ferox Ap.; o stopici: quod (spondeus) est e longis duabus, hebetior videtur et tardior Ci.
č) po fizičnem učinku a) za vid = medel, zamolkel, mrtev: color O., Plin., carbunculus hebetior Plin., hebes vicinā nocte dies Stat. b) za voh nedišeč, brez vonja: unum (genus orsini) hebes Plin. g) za okus plehek, pust: quamvis gustu non sit hebes (uva) O.

2.
a) duševno top, topoglav, slaboumen, neumen, bebast: hebeti ingenio est Ci., hebeti ingenio atque nullo Ci. topoglav, celo povsem brezumen, hebetiora ut sint hominum ingenia Ci., h. memoria Ci. slab spomin, h. cor Lucr., Val. Max., mens, adulescentia Sen. ph., ingenii esse tardi et hebetis Sen. ph.; o osebah: homines hebetes Ci., me hebetem molestiae reddiderunt Ci., non sum ita hebes, ut ista dicam Ci., hebes et rudis, nec hebes nec rudis Ci., hebes esse videtur O., quis adeo hebes inveniretur, ut crederet? T., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., vecors et prope hebes Aur.; o živalih: animalium hebetissima Plin.
b) po dejavnosti površen, plitev: rhetorica interdum paulo hebetior Ci., h. oratio Q., ratio Plin.
c) po občutku: dolor h. Ci. ep. mrzlo —, neiskreno sočutje.

Opomba: Star. acc. sg. hebem: Caecil. fr.

Hecata -ae, f: Pl., Ci., Tib., Ap., Arn. ali Hecatē -ēs, f (Ἑκάτη = Daljnostrelka) Hékata, hči Titana Perzaja (Persaeus) ali Perza (Perses) in Asterije, na nebu mesečna boginja (menda zaradi trikratne spremembe lunine svetlobe), tritelesna ali vsaj triglava; v podzemlju boginja čarovništva, pogosto so jo istovetili z Diano ali Prozerpino: Sen. tr., Ap., Cl., tonat ore … tergeminam Hecaten V., vocans Hecaten, caeloque Ereboque potentem V., Hecaten vocat altera, saevam altera Tisiphonen H., triceps Hecate O., residens altis Hecate Perseia lucis Val. Fl. — Od tod adj.

1. Hecatēïus 3 (Ἑκατήιος) Hékatin, pesn. = čarodejen, čarodelen, čaroven: carmina O., Aulis Stat.

2. Hecatēis -idis in -idos, f čarodejna, čarovna: herba O.

hecatombē -ēs, f (gr. ἑκατόμβη) slovesna daritev 100 goved ali drugih živali, potem sploh javna daritev, hekatomba: hecatomben facere Varr. ap. Non. darovati, žrtvovati, hecatomben promittere Iuv., Vop. — Od tod demin. hecatombion -iī, n hekatombica: Sid.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

hedoníst(ičen) hédoniste moški spol

hedonistična morala morale hédoniste (ali hédonistique)
hedonistični filozof philosophe moški spol hédoniste

heed¹ [hi:d] samostalnik
pozornost, obzirnost, pažnja; previdnost

to give (ali pay) heed to paziti na, zmeniti se za
to take (ali pay) heed of paziti se, varovati se česa

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

heir [ɛə] samostalnik
dedič

to appoint s.o. one's heir imenovati koga za dediča
heir apparent; ali heir-at-law; ali heir general zakoniti dedič
heir of the body pravi dedič
heir collateral dedič po stranski liniji
heir presumptive morebitni dedič, domnevni dedič
heir in tail nujni dedič
heir to the throne prestolonaslednik

helēoselīnum (-on) ali helīoselīnum (-on) -ī, n (gr. ἑλειοσέλινον) zélena: Plin.

Hēliadēs -um, f (Ἡλιάδες) Heliáde, hčere Helija ( Ἥλιος, Sol) in Klimene (Κλυμένη, Clymenē), Faetontove (Φαέϑων, Phaëthon) sestre: Faetúza (Φαέϑουσα), Lampétija (Λαμπετίη) in Ajgla (Αἴγλη). Ko so objokovale smrt svojega brata, je iz njihovih solz nastal jantar, same pa so se spremenile v topole (ali jelše): Hyg., Iuv., pater Heliadum O., nemus Heliadum O. topoli, (jagnedi), Heliadum lacrimae O. ali gemma Heliadum Mart. jantar.

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.

Hēliogabalus -ī, m Varius Varij Heliogábal, rimski cesar (218—222 po Kr.), imenovan tudi M. Aurelius Antonīnus Mark Avrelij Antonin in samo M. Antoninus ali Heliogabalus Antoninus: Lamp., Aur., Eutr., Serv.

hell [hel] samostalnik
pekel; igralnica, beznica
ameriško, sleng krok(anje)

hell! hudiča!
hell's bells! presneto!
a hell of a vražji, hudičev
to be in a hell of a temper biti hudičevo besen
oh hell! prekleto!
hell broken loose peklenski ropot, nered
pogovorno to catch (ali get) hell dobiti po betici
a hell on earth pekel na zemlji
as much chance (ali hope) as a snow-flake in hell niti trohice upanja
a gambling hell igralnica
to give s.o. hell preganjati koga
go to hell! pojdi k vragu!
to go (ride) hell for leather teči (jahati) kakor za stavo
gone to hell uničen, propadel
to hope (ali wish) to hell vroče želeti
like hell vroče, zelo, hudičevo
to move hell truditi se na vso moč
a hell of a noise peklenski trušč
there is hell to pay pa imamo hudiča
to play hell with uničiti
to raise hell (ali hell' delight) napraviti veliko zmešnjavo
what (ali why) the hell kaj za vraga, kako za vraga
ameriško hell on wheels razuzdano pijančevanje

helops (el(l)ops) -opis, m (gr. ἕλοψ) morska riba, imenovana čisto lat. acipēnser ali acupēnser (gl. to besedo): Enn., Luc. fr., Varr., O., Col., Plin., Q., Gell. — Kot nom. propr. Helops -opis, m Hélops, neki Kentaver: O.

help¹ [help] samostalnik
pomoč, pomočnik
ameriško služkinja, hišna pomočnica, sluga, hlapec
domačno porcija (jedi)
figurativno pripomoček

by (ali with) the help of s pomočjo
he is a great help zelo pomaga, je v veliko pomoč
there is no help for it ni pomoči

help² [help] prehodni glagol
pomagati, podpreti, podpirati; pripomoči, prispevati; (u)blažiti (s can in neg)
ne moči se upirati, si pomagati, preprečiti, se izogniti; ponuditi, podati (pri mizi)

I cannot help it ne morem pomagati, sem nemočen
it cannot be helped ni pomoči
if I can help it če se temu lahko izognem
don't be late if you can help it ne ostani delj, kot je potrebno
don't do more than you can help napravi le tisto, kar moraš
I cannot help laughing moram se smejati; ne morem si kaj, da se ne bi smejal
I cannot help myself ne morem drugače
how could I help it? kaj sem jaz mogel za to
to help s.o. in (ali with) s.th. pomagati komu pri čem
to help o.s. to s.th. postreči si s čim, prisvojiti si kaj, ukrasti
to help s.o. to s.th. ponuditi komu kaj (pri mizi), postreči komu s čim
to help a lame dog over a stile; ali to help s.o. out pomagati komu prebroditi težave
to lend a helping hand priskočiti v pomoč
every little helps vse prav pride
nothing will help now ni več pomoči

Helvētiī -ōrum, m Helvečáni, Helvétijci hrabro keltsko pleme, ki je v Cezarjevem času bivalo na ozemlju današnje Švice: Ci., C., T., Suet., Fl. Od tod adj. Helvētius 3 ali Helvēticus 3 helvetski, helvečanski: C.

Helviī: C. ali Helvī: Plin. -ōrum, m Hélvijci, keltsko pleme ob desnem bregu spodnjega Rodana; njihovo glavno mesto je bilo Alba Helvōrum ali Alba Helvia Helvijska Alba: Plin. — Od tod adj. Helvicus 3 helvijski: vinum Plin.