Franja

vrstnik moški spol (-a …) der Gleichaltrige (ein -r), der Altersgenosse; šolski: der Schulfreund; (tovariš pri igri) der Spielgefährte

vrtna jagoda stalna zveza
1. ponavadi v množini (plod) ▸ kerti eper
Najdražje sadje na ljubljanskih tržnicah so vrtne jagode. ▸ A ljubljanai piacokon a legdrágább gyümölcs a kerti eper.

2. Fragaria × ananassa (rastlina) ▸ kerti eper
Vrtne jagode pri nas na prostem zorijo junija in julija. ▸ A kerti eper nálunk júniusban, júliusban érik be a szabadban.

vrvic|a¹ ženski spol (-e …) die Schnur, der Bindfaden, prepletena: die Kordel; pri padalu: die Fangleine; -schnur, -leine (beljakovinska živalstvo, zoologija Hagelschnur, dolga Langleine, lavinska Lawinenschnur, napenjalna Spannleine, označevalna Absteckleine, potezna Zugleine, priključna Verbindungsschnur, razdaljna Abstandsschnur, ribiška Angelschnur, šivalna Heftschnur, pogovorke/slušalke Handapparatschnur, pri plašču Mantelschnur, za odpiranje padala Reißleine, za poravnavanje Richtschnur, vžigalna/zažigalna Zündschnur, zdrizasta Gallertschnur)
zaganjalna vrvica der Anlasserzug, Startzug
naznačiti z vrvico abschnüren
povezati z vrvico einschnüren, abschnüren, schnüren

vstekleničen (-a, -o) abgefüllt
vino, vstekleničeno pri proizvajalcu die Kellerabfüllung

vstópati, vstopíti entrar (v hišo en una casa)

vstopati v službo pri kom entrar al servicio de alg; (v društvo) ingresar en
vstopite! (= naprej)! ¡entre(n)!

všéč

biti všeč agradar, gustar, dar gusto
ni mi všeč no es de mi gusto
biti všeč komu ser del agrado de alg
če Vam je všeč si usted gusta
kaj Vam ni všeč pri njem? ¿qué tacha le encuentra usted?

vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intromettersi

2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire

vu, e [vü] adjectif; participe passéod voir; viden, pregledan

être bien vu (figuré) de quelqu'un biti dobro zapisan pri kom
il est mal vu partout nikjer ga ne vidijo radi
c'est tout vu (populaire) to nima nobenega smisla (več)
ni vu ni connu skriven, tajen, skrit, prikrit

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vuelto (pretekli deležnik od volver) obrnjen, narobe

tener vuelto el juicio (fig) prismojen (nor) biti
vuelto m vrnjen denar ali drobiž (pri plačanju)

vulnerable [vʌ́lnərəbl] pridevnik (vulnerably prislov)
ranljiv
figurativno spodbiten; nagnjen (to k)
dostopen (za)
vojska nezaščiten, odprt, občutljiv

vulnerable spot ranljivo mesto, ameriško Ahilova peta
to find s.o.'s vulnerable spot najti (odkriti) slabo, ranljivo mesto (točko) pri kom
are you vulnerable to ridicule? se hitro ujezite zaradi posmehovanja?

vulturius (starejše volturius) -iī, m (vultur, voltur)

1. jastreb, ujeda: Pl., L., Lucr.

2. metaf.
a) (o lakomnem človeku) jastreb = grabež, grabežljivec, nenasitnež: quasi volturii triduo prius praedivinant, quo die essuri sient Pl., suscitat a cano volturium capiti Cat., appellatus est hic vulturius illius provinciae … imperator Ci., exierunt … duo vulturii paludati (sc. Gabinius et Piso) Ci., togati vulturii Ap. (o odvetnikih).
b) jastrebji met, nesrečen met pri kockanju: iacit volturios quattuor Pl.

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

vzdŕžen (-žna -o) adj.

1. sobrio, misurato; astinente:
pri kajenju je vzdržen non fuma, si astiene dal fumare

2. sopportabile:
komaj vzdržne bolečine dolori al limite della sopportazione, appena sopportabili

3. sostenibile, difendibile, accettabile:
vzdržne zahteve richieste accettabili
vzdržne in nevzdržne teorije teorie difendibili e indifendibili

4. ininterrotto

5. knjiž. (zadržan) riservato; abbottonato

vzdrževáti (-újem)

A) imperf.

1. mantenere; curare la manutenzione:
vzdrževati cesto curare la manutenzione della strada
vzdrževati prijateljske odnose mantenere rapporti amichevoli
vzdrževati koga pri življenju mantenere qcn. in vita

2. mantenere, sostentare; finanziare, dotare:
vzdrževati družino, otroka mantenere la famiglia, il figlio
vzdrževati ljubico mantenere l'amante
vzdrževati vojsko z davki finanziare l'esercito con le tasse
vzdrževalo jo je upanje, da je sin živ la sosteneva la speranza che il figlio fosse vivo
vzdrževati (držati)
korak s časom tenersi al passo coi tempi
naprava vzdržuje (drži)
ladjo v vodoravnem položaju il dispositivo mantiene la nave in posizione orizzontale

B) vzdrževáti se (-újem se) imperf., refl. astenersi:
vzdrževati se ostrih besed astenersi dall'uso di espressioni scortesi, brusche
vzdrževati se pri glasovanju astenersi dal voto

vzdržljivost ženski spol (-i …) človeka, živali: die Ausdauer, das Durchhaltevermögen, die Durchhaltefähigkeit; (trdnost) die Strapazierfähigkeit, die Festigkeit
vzdržljivost pri pitju alkohola die Trinkfestigkeit
meja vzdržljivosti die Belastungsgrenze
preizkus vzdržljivosti die Belastungsprobe

vzdušni mehur stalna zveza
zoologija (pri ribi) ▸ úszóhólyag
Sopomenke: plavalni mehur, ribji mehur

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

vzglávje (-a) n

1. capezzale:
bedeti pri bolnikovem vzglavju vegliare al capezzale del malato

2. cuscino, guanciale:
vzglavje njive testata del campo
PREGOVORI:
mirna vest je najboljše vzglavje una buona coscienza è un buon guanciale

vzgoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Erziehung (celostna Ganzheitserziehung, domska Heimerziehung, družinska Familienerziehung, glasbena Musikerziehung, govorna Sprecherziehung, internatska Internatserziehung, jezikovna Spracherziehung, napačna Fehlerziehung, obrambna Wehrerziehung, posebna Heilerziehung, predšolska Vorschulerziehung, prometna Verkehrserziehung, skrbniška Fürsorgeerziehung, spolna Sexualerziehung, šolska Schulerziehung, umetnostna Kunsterziehung, zdravstvena Gesundheitserziehung, k čistoči Sauberkeitserziehung, otrok Kindererziehung, s prisilo Zwangserziehung, za snažnost Reinlichkeitserziehung), die Erziehungsarbeit
spolna vzgoja die Aufklärung, šolski predmet: der Sexualkundenunterricht
tehnična vzgoja der Werkunterricht, die Werkerziehung, das Werken
telesna vzgoja Körpererziehung, Leibeserziehung, die Leibesertüchtigung, šolski predmet: der Schulsport, der Sport
… vzgoje Erziehungs-
(pravica die Erziehungsgewalt, das Erziehungsrecht, vprašanje die Erziehungsfrage, načelo der Erziehungsgrundsatz)
pomoč pri vzgoji der Erziehungsbeistand