Franja

občna seja stalna zveza
1. pravo (organ sodišča) ▸ közgyűlés
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlés a Legfelsőbb Bíróság összes bírájából áll.
Sopomenke: občna seja vrhovnega sodišča

2. v pravu (sestanek) ▸ közgyűlés
Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlést a Legfelsőbb Bíróság elnöke hívja össze.

občna seja vrhovnega sodišča stalna zveza
pravo (organ sodišča) ▸ Legfelsőbb Bíróság közgyűlése
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.

občudovánje admiración f

občudovanja vreden admirable; digno de admiración, maravilloso
občudovanje samega sebe admiración f de sí mismo
ne priti iz občudovanja no salir de su admiración
zbuditi občudovanje causar admiración

občut|ek⁴ moški spol (-ka …)
občutka za mere das Augenmaß
ne imeti občutka za mere ein schlechtes Augenmaß haben
po občutku meriti, dodati: nach Augenmaß, nach Gefühl
po občutku določiti/odmeriti/oceniti über den Daumen peilen

občútek (-tka) m

1. senso, sensazione; impressione:
občutek bolečine, ugodja sensazione di dolore, di benessere
tipni, vidni občutek sensazione tattile, visiva
občutek mraza impressione di freddo
občutek zoprnosti fastidio

2. senso; fiuto; gusto:
občutek sramu, zmagoslavja senso di vergogna, di orgoglio
občutek krivde senso di colpa
občutek manjvrednosti complesso di inferiorità
ne imeti dobrega občutka provare imbarazzo

3. impressione:
po mojem občutku secondo me

4. senso; capacità:
občutek za mero senso della misura
občutek za orientacijo capacità di orientarsi; senso di orientamento
pren. občutek za lepo occhio

5. adeguatezza; convenienza; sentimento:
ravnati s strojem brez občutka maneggiare il dispositivo in modo inopportuno
deklamirati z občutkom recitare con sentimento

ob-dō -ere -didī -ditum (ob in dăre)

1. nasproti postaviti (postavljati): latus apertum nulli malo H. izpostaviti (izpostavljati).

2. da(ja)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj, zakleniti (zaklepati), zapreti (zapirati), zapahniti (zapahovati): pessulum ostio ali foribus Ter. zasuniti, fores O., obditis foribus T. pri zaklenjenih vratih, domum seris et catenis Ap., naves Fl. spredaj postaviti (da se zapre dohod), ceram auribus Sen. ph. ušesa zamašiti z voskom (da se ne bi slišalo); metaf.: nec rigidam timidis vocibus obde forem O.

3. vde(va)ti, vtakniti (vtikati): capillos in nexus mutuos Ap., amiculis obditus Ap. zavit v ogrinjala..

obdrž|ati (-im) držati

1. v rokah: halten, behalten; na sebi: anbehalten
obdržati ravnotežje das Gleichgewicht halten
obdržati položaj die Stellung halten
obdržati v glavi im Kopf behalten

2. v posesti: behalten; ne dati naprej: zurückbehalten, [übrigbehalten] übrig behalten, v bolnici ipd.: dabehalten; (še naprej imeti) halten

3. (vzdrževati) erhalten (pri življenju am Leben, sveže frisch)

4. (ne opustiti) beibehalten

5. (ubraniti) položaj: behaupten

obdržáti (-ím)

A) perf. ➞ držati

1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia

B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere

obéir [ɔbeir] verbe intransitif

obéir à quelqu'un pokoravati se komu, ubogati koga, biti poslušen; igrati karto iste barve
obéir à ses parents ubogati starše
il ne sait se faire obéir ne zna si pridobiti pokorščine
refuser d'obéir odreči pokorščino
obéir au doigt et à l'œil de quelqu'un koga na najmanjši migljaj ubogati, slepo ga ubogati
je suis obéi ubogajo me

oben zgoraj, nach oben gor, navzgor; von oben od zgoraj; von oben herab figurativ zviška; (in einer hohen Stellung usw.) na vrhu; wie oben kot zgoraj, kot prej (omenjeno); oben herum zgoraj; von oben bis unten od vrha do tal, od glave do peta; von oben nach unten od zgoraj navzdol; oben am Tisch na čelu mize; oben hui, unten pfui zgoraj juhej, spod rajši ne glej

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

Oberstübchen: nicht ganz richtig im Oberstübchen sein ne imeti pospravljenega podstrešja, ne imeti vseh kokoši v kurniku (biti nor)

obesi|ti [é] (-m) obešati

1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
figurativno obesiti na nos auf die Nase binden

2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle

3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen

4.
obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften

obésiti (-im) | obéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto

2. impiccare

3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

4. pren. rifilare (menzogne)

5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco

obétati to promise; to give (ali to pledge, arhaično to pass, to plight) one's word; (dajati nade) to give hope, to show promise, to bid fair, to raise expectations, to hold out hopes

on napravi več kot obeta he is better than his word
ne obetam si mnogo od njega I do not expect much of (ali from) him
on mnogo obeta he is a promising youngster, he's doing well
dobro se obeta it augurs well
obétati lep razvoj to shape well

ob-haereō -ēre (ob in haerēre) trdno viseti v času, trdno se držati, trdno tičati: navem cum sacris Matris deum Idaeae obhaerentem Tiberino vado extraxit Suet., ne qui forte obhaereant ac resistant Lact.

običájen usual; común; en uso; admitido por el uso; habitual; corriente; ordinario; consagrado por el uso

postati običajen hacerse usual
ne več običajen caído en desuso
z običajnimi formalnostmi con las formalidades de rigor

obijèliti òbijelīm (ijek.), obéliti òbēlīm (ek.)
1. belo pobarvati, pobeliti: obijeliti lice bijelom bojom
2. pobeliti: obijeliti kuću spolja i iznutra, snijeg je obijelio polja
3. ekspr. reči dobro besedo: nemojte ga ocrniti, nego ga obijelite; ni zuba ne obijeliti besedice ne črhniti

obiūrgātor -ōris, m (obiūrgāre) grajavec, karavec, zmerjavec: hic noster o. Ci., obiurgatores suos convincere Ci., non modo accusator, sed ne o. quidem ferendus est is, qui … Ci., obiurgatores improbi Ci., Stilbonis o. Epicurus Sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae o. et censor Macr.; atrib.: patruus o. Ap.

ob-iūrgō (stlat. ob-iūrigō Pl.) (ob in iūrgāre)

1. (o)zmerjati, ošte(va)ti, oponesti (oponašati), (po)očitati; abs.: Ter., Suet. idr., sic obiurgat, quasi aderint Q., nequiquam consule obiurgante L.; z acc. personae: o. M. Caelium Ci., monendi amici saepe sunt et obiurgundi Ci., o. aliquem molli brachio de Pompei familiaritate Ci., ne, in quo te obiurgem, id ipsum videar imitari Ci., cum obiurgerer, quod nimiā laetitiā paene desiperem Ci., venator canem obiurgebat Ph.; z acc. rei: Q., Sen. ph., Suet., verecundiam alicuius Ci. ep.; occ. očitajoče poz(i)vati, spodbuditi (spodbujati), bodriti: quā (sc. epistulā) me obiurgas, ut firmior sim Ci. ep., obiurgans me a peccatis Pl.

2. metaf. grdo jo zagosti, naplesti (napletati) komu, kaznovati koga
a) telesno = biti, tolči, tepsti (pretepati), udariti (udarjati), čêsniti (česníti), krêsniti (krésniti): aliquem verberibus Sen. ph. ali flagris Suet. bičati, aliquem colaphis Petr. klofutati, solea Pers., sinum et latus interim Q.
b) z denarno kaznijo = (o)globiti koga: non committam, ut sestertio (zaradi enega sestercija) centies obiurgatus sim Sen. ph.