Franja

son, són moški spol glas, zvok, ton; figurativno govorica; pretveza

a son de guitarra ob spremljavi kitare
en son de na način kot
en son amistoso na prijateljski način
en son de reproche očitajoče
bailar al son que (le) tocan (fig) svojim dohodkom primerno živeti; plesati, kot drugi hočejo
lo tomó en son de broma vzel je to za šalo
sin son brez vzroka
sin ton ni son vse križem, nesmiselno, na slepo
¿a son de qué? ¿a qué son? zakaj?

suonare, sonare

A) v. tr. (pres. suōno)

1. glasba igrati (glasbilo)

2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
l'orologio suona le sei ura bije šest
suonare il campanello pritisniti na zvonec

3. pren.
suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu

4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati

5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti

B) v. intr.

1. zveneti

2. zvoniti, biti; trobiti:
suonare a distesa zvoniti na vso moč
suonare a martello biti plat zvona
suonare a raccolta trobiti k zboru

3. knjižno odzvanjati, odmevati

4. glasba igrati (glasbilo)

C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
parole che suonano condanna obtožujoče besede

sónce soleil moški spol

na soncu au soleil
opoldansko (polnočno) sonce le soleil de midi (de minuit)
vzhajajoče (zahajajoče) sonce le soleil levant (couchant)
umetno višinsko sonce soleil artificiel
sonce sije le soleil brille (ali luit), il fait du soleil
sonce vzhaja (zahaja) le soleil se lève (se couche)
ogorel, porjavel od sonca bronzé, bruni par le soleil
prostor na soncu (figurativno) place ženski spol au soleil
nič novega pod soncem rien de nouveau sous le soleil

sónčiti exposer (ali mettre) au soleil

sončiti se prendre un bain de soleil, se chauffer au soleil, familiarno faire le lézard

sondare v. tr. (pres. sondo)

1. sondirati, preiskovati s sondo

2. pren. preiskati; otipati; preizkusiti, preizkušati:
sondare le intenzioni di qcn. preiskovati namere nekoga
sondare il terreno otipavati teren

sondern¹ Konjunktion: temveč; nicht nur ..., sondern auch ... ne samo/le ..., ampak/temveč tudi ...

songeur, euse [sɔ̃žœr, öz] adjectif sanjav, zasanjan, zamišljen

cetle nouvelle le laissa songeur ob tej novici se je zamislil

sonivius 3 (sonus) doneč, šumeč, šumen, odmevajoč; le kot avgurski t.t. v zvezi sonivium tripudium (o šumu hrane, ki pada preroškim kokošim iz kljuna): Fest., nec ex tripudiis solistimis aut soniviis tibi auguror Ci. ep., quod est veri similius quam quia cadendo tripudium sonivium faciant Plin., et hoc augurium iuxta auguralem disciplinam dictum est, quod appellatur tripudium sonivium, id est a sono, ad quod pertinet si arbor sponte radicitus cadat, si terra tremat Serv.

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

sonnette [sɔnɛt] féminin (stanovanjski) zvonec, zvonček; technique oven (zabijač)

sonnette d'alarme alarmni zvonec
la sonnette du président d'une assemblée zvonec predsednika kake skupščine
coup masculin de sonnette pozvonitev, zvonjenje
serpent masculin à sonnettes (kača) klopotača
agiter une sonnette zvončkljati z zvončkom
appuyer sur le bouton de la sonnette pritisniti na gumb zvonca
enfoncer des pieux à la sonnette zabijati kole v zemljo z ovnom
il se pend à notre sonnette neprestano, ves dan nam zvoni, visi na našem zvoncu

sonreír(se) [-i-, gl. reír] smehljati se, tiho se smejati; smejati se; komu se nasmehniti

le sonrió nasmehnila se mu je

sopáren vaporeux, brumeux ; (dušeče vroč) lourd, étouffant, accablant, suffocant

soparno je il fait une chaleur étouffante, on étouffe, on suffoque, le temps est à l'orage, il fait lourd, le temps est lourd

sopíhati respirer difficilement (ali bruyamment) , souffler bruyamment, haleter, souffler, être haletant (ali pantelant) ; (konj) renâcler, s'ébrouer

vlak sopiha navzgor le train haléte en amont

soplar v-, iz-pihati; vdihniti; figurativno izmakniti, suniti; prigovarjati k; ovaditi; pihati, sopsti, težko dihati

le sopló la novia nevesto mu je odvzel
soplar (de firme) biti dober pivec
quitar soplando odpihniti
soplarse veliko piti ali jesti; napihniti se
soplarse las manos v roke pihati (v mrazu); biti prevaran v svojem naklepu; kratko potegniti

soportar podpirati, držati, nositi; izdržati, prenašati

no le puedo soportar ne morem ga trpeti
eso no lo soporto tega ne trpim

sopportare v. tr. (pres. soppōrto)

1. prenesti, prenašati

2. pren. nesti, nositi; trpeti:
sopportare una perdita trpeti izgubo

3. utrpeti; prenesti, prenašati; dopustiti, dopuščati; tolerirati:
sopportare il caldo, il freddo trpeti vročino, mraz
non sopportare le persone maleducate ne prenesti neolikancev

sorazmérje (-a) n

1. proporzione; ragione:
sorazmerje človeškega telesa le proporzioni del corpo umano
obratno, premo sorazmerje proporzione, ragione inversa, diretta

2. correlazione, proporzione, proporzionalità, corrispettività:
dobiček ni v sorazmerju z vloženim denarjem il ricavato non è in proporzione con il denaro investito

sorbeō -ēre, -uī (—) (iz *sr̥bei̯ō, indoev. baza *ser-bh- srebati; prim. gr. ῥοφέω, ῥυφέω, ῥυφαίνω srebati, srkati = lit. srēbiù, surbiù = let. surbju srkati, srebati, let. strebju srkati, jesti z žlico, sl. srebati, srebanje, nem. schlürfen, hr. srȅbati, češko vstrōebat)

1. srebniti (srebati), izsrebati, posrebati, (po)srkniti, (po)srkati (posrkavati), izsrkati (izsrkavati): ius vitulinum Cels., medullas Lucan., margaritas aceto liquefactas Suet.; preg.: simul flare sorbereque haud facile Pl. pihati in srebati = iz sebe in v sebe dihati, izdihniti in vdihniti.

2. metaf. (večinoma o stvareh) nasploh kaj (po)srebati, (po)goltniti, (po)goltati, požreti (požirati), vpi(ja)ti, popi(ja)ti, vsrkati (vsrkavati), vsrkniti (vsrkovati): Sen. tr., Mart. idr., Charybdis … naufragia sorbens S. fr., Charybdis … sorbet in abruptum fluctūs V., Charybdis nunc sorbere fretum, nunc reddere (sc. dicitur) O., puppis sorbet mare Val. Fl., quae (sc. flumina) … partim sorbentur ab ipsa (sc. terra) O., ostendens, quae sorbuit (sc. terra) Plin., exiguum est, quod terra sorbeat Sen. ph., sorbebat rotas maligna tellus Stat., campi sorbentes Latium (= rimsko kri) Sil., sorbent avidae praecordia flammae O. použivajo, sorbere aëra Iuv., illa quoque in corpus pariter sorbere necessest Lucr., altus equorum (sc. cruor) … sorbet vestigia turmae Sil. pokriva, minus sorbet politurā charta Plin. pije, vpija, popivna, genera rubricae maxime sorbentur tectoriis Plin. se vpijajo v …

3. Klas. le pren. pogoltniti (pogoltati), požreti (požirati), (pre)trpeti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quid eum non sorbere animo censetis? Ci., ut ista odia non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. — Soobl. sorbō -ĕre: Ap., Prisc., Prob.; pf. sorpsī: Val. Max., Char., Prisc., Prob.; sup. sorbitum in sorptum navaja sicer Prisc., a teh oblik ne izpričuje s primeri.

sorēlla

A) f

1. sestra:
sorella adottiva posvojena sestra
sorella consanguinea, uterina polsestra (po očetovi, materini strani)
sorella germana prava sestra
sorella di latte sestra po mleku
sorelle siamesi siamski sestri
assomigliarsi come sorella biti si podobni kot sestri

2. pren. sestra

3. relig. sestra, redovnica

B) agg. sestrski; soroden:
lingue sorelle sorodni jeziki
le sette sorelle ekon. pren. sedem sester (sedem mednarodnih petrolejskih družb)

sors², sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)

1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.

2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).

3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.

Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap.