Franja

scène [sɛn] féminin, théâtre oder; scena, prizor; nastop; prizorišče; torišče česa; dekoracija; gledališče; dramska umetnost; dogodek, pripetljaj; scena (prepir)

scène en plein air gledališče ne prostem
scène d'amour ljubezenska scena
scène de ménage zakonski prepir, scena
scène tournante vrtljiv gledališki oder
éclairage masculin de la scène scenska, odrska razsvetljava
metteur masculin en scène režiser
mise en scène mizanscena, režija
la scène- est à Londres dejanje se dogaja v Londonu
la scène se passe au moyen âge dejanje se dogaja v srednjem veku
adapter pour la scène porter à la scène prirediti za gledališki oder
avoir une scène avec quelqu'un imeti sceno, prepir s kom
entrer en scène nastopiti (na odru)
faire une scène à quelqu'un narediti komu sceno, prepirati se s kom
mettre sur la scène, porter à la scène postaviti na gledališki oder
mettre en scène uprizoriti, inscenirati
paraître sur la scène nastopiti na odru (kot igralec)
tenir la scène dolgo časa se držati na odru (igra)

schaffen¹ (schuf, geschaffen) ustvariti, ustvarjati; Ruhe, Ordnung: vzpostaviti; Organisationen: ustanoviti, ustanavljati; Klarheit schaffen razjasniti; Abhilfe schaffen odpomoči; sich (Freunde, Feinde) schaffen pridobiti si (prijatelje, sovražnike); Unruhe, Probleme: povzročati; wie geschaffen für kot ustvarjen za

schedule [britanska angleščina šédju:l ameriško skédžul]

1. samostalnik
tabela; seznam, popis; urnik; načrt, plan; razpored, program; formular
ameriško vozni red
arhaično listina, dokument

according to schedule po načrtu, kot domenjeno
on schedule o pravem času, točno
schedule of creditors ekonomija seznam upnikov
price schedule cenik
to file one's schedule figurativno bankrotirati
the train runs to schedule vlak prihaja, dospe točno

2. prehodni glagol
sestaviti (vnesti v) seznam (popis, tabelo); napraviti razpored, program; načrtovati, planirati; vnaprej določiti; klasificirati; dodati dostavek zakonu (listini)

scheduled ship redna ladja
the ship is scheduled to sail on June 20 ladja odpluje (po voznem redu) 20. junija
to schedule the publication for May načrtovati objavo za maj
to schedule a new train vpeljati nov vlak (v vozni red)
the train is scheduled to leave at five vlak odpelje po voznem redu ob petih
he is already scheduled to come here je že predvideno, da pride (on) sem

Scheffel, der, (-s, -) mernik; in Scheffeln na kupe, velike količine; wie mit Scheffeln regnen liti kot iz škafa; sein Licht nicht unter den Scheffel stellen ne skrivati svoje luči pod mernikom

schēletro m

1. anat. okostje; okostnjak:
essere magro come uno scheletro biti suh kot okostnjak
lo scheletro nell'armadio pren. okostnjak v omari

2. ekst. pren. okostje; ogrodje

scherzo m

1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti

2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

4. glasba scherzo

Scheunendrescher, der, mlatič; fressen wie ein Scheunendrescher jesti kot mlatič

schiēna f

1. (anat.) hrbet; križ

2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu

Schießhund: aufpassen wie ein Schießhund figurativ gledati kot ris

Schindluder: Schindluder treiben delati kot svinja z mehom (mit z)

Schlag, der, (-/e/s, Schläge)

1. udarec; udar (tudi Elektrizität) Schlag auf Schlag udar na udar, bliskovito, brez prekinitve; udarec za udarcem; ein Schlag unter die Gürtellinie udarec pod pas; ein Schlag ins Gesicht udarec v obraz; figurativ klofuta; ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; ein Schlag ins Kontor zelo neprijetno presenečenje; am Schlag sitzen sedeti pri krmilu, biti pri krmilu; auf einen Schlag na mah; mit einem Schlag mahoma; zu einem Schlag ausholen zamahniti; Schläge einstecken fasati jih, dobiti batine

2. einer Uhr: bitje; (Pulsschlag) Medizin utrip; der Wellen: udarjanje; Schlag 6 Uhr/Mitternacht točno ob šestih/opolnoči

3. (Schlaganfall) Medizin kap; der Schlag trifft jemanden kap zadene (koga); wie vom Schlag gerührt kot bi ga/jo/me zadela kap

4. Agronomie und Gartenbau poljina; Teil im Wald: sektor

5. von Tieren, Menschen: pasma, sorta;

6. Tierkunde Vögel: petje;

7. Forstwesen posek;

8. [Schiffahrt] Schifffahrt navoj; Technik Textilwesen lučalo; lučaj; Schneiderei: zvonasta hlačnica

9. (Schlagobers) smetana, tolčena sladka smetana

10. (Tür) vrata

11. (Verschlag) kletka, hlevček, (Taubenschlag) golobnjak

schlau zvit; lokav; nicht schlau werden aus ne dojeti/razumeti (česa); so schlau wie vorher sein vedeti toliko kot prej

Schlepptau, das, vlačilna vrv; ins Schlepptau nehmen figurativ potegniti za seboj; vzeti v okrilje; im Schlepptau haben imeti kot spremstvo, imeti za rep, vleči za seboj; in jemandes Schlepptau geraten figurativ priti v odvisnost od

Schlot, der, (-/e/s, -e) (tovarniški) dimnik; Geographie in Höhlen: brezno, kamin; bei Vulkanen: žrelo, žekno; rauchen wie ein Schlot figurativ kaditi kot Turek

Schluckspecht, der, ein Schluckspecht sein piti kot žolna (tudi za avto)

schmieren mazati, namazati (auf na); beim Schreiben: packati; spackati; an eine Wand usw.: napackati na; figurativ eine schmieren primazati eno; jemanden (bestechen) podkupiti, podkupovati, "mazati", "podmazati"; wie geschmiert kot namazano, kot po maslu

Schneider, der, (-s, -) Beruf: krojač; Technik rezilo; nož; bei der Waage: nožni ležaj; Tierkunde pisanka; frieren wie ein Schneider prezebati kot pes; aus dem Schneider sein beim Kartenspiel: biti iz vode, figurativ biti iz najhujšega

Schnürchen, das, wie am Schnürchen kot po maslu, kot namazano

schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

2. meton.
a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.

scholasticus (scolasticus) 3 (tuj. σχολαστικός) k šoli (poseb. govorniški šoli) sodeč, šolski, govorniški (retorski): aures VARR. AP. NON., lex PLIN. IUN., materia Q., controversiae Q., T. v govorniških šolah obravnavane (razpravljane, predstavljane), declamationes GELL. Od tod subst.

1. scholasticus -ī, m
a) dijak, učenec; poseb. govorništva: VARR. FR., PETR., Q. idr., contentus scholasticorum clamoribus T., annum sexagesimum excessit et adhuc scholasticus est PLIN. IUN.
b) učitelj (profesor) govorništva, govorniški učitelj, šolski govornik, retor: SEN. RH., PLIN. IUN. idr., ne scholasticus existimaretur SUET.; kot psovka = šolski neslanec, muhovec, pikolovec, (šolski) pedant: PETR., heus tu, scolastice AP.
c) pri pravdanju izkušen retor: COD. TH.
d) sploh učenjak: P. VEG., HIER., poseb. slovničar: V. (Catal.).

2. scholastica -ōrum, n govorniške vaje (declamationes) ali prepirke (namišljeni prepiri) (controversiae) v govorniških šolah, šolska predavanja: SEN. RH., in scholasticis Q.