Franja

sospēndere^* v. tr. (pres. sospēndo)

1. obesiti, obešati

2. pren. prekiniti, prekinjati:
sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
la seduta è sospesa seja je prekinjena

3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
sospendere un alunno izključiti učenca
sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom

sostanza f

1. filoz. substanca, podstat

2. snov, tvar:
sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov

3. kem. sestavina

4. anat. snov; skorja:
sostanza bianca možganska bel, belina
sostanza grigia siva možganska skorja

5. jedro, bistvo, vsebina:
in sostanza v bistvu, skratka
badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko

6. hranljivi del; hranljivost:
piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
dare sostanza hraniti

7.
sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje

sostituire

A) v. tr. (pres. sostituisco)

1. zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

2. kem. substituirati, zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

B) ➞ sostituirsi v. rifl. (pres. mi sostituisco) zamenjati, priti na mesto drugega:
la democrazia si è sostituita alla dittatura demokracija je zamenjala diktaturo

sotterrato agg. zakopan, pokopan:
morto e sotterrato pren. pozabljen, zastarel

sottinteso

A) agg.
è sottinteso, resta sottinteso jasno je, se razume

B) m skrita misel, zadnja misel; namig, aluzija:
senza sottintesi jasno in naravnost
parlare per sottintesi namigovati

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

soudain, e [sudɛ̃, ɛn] adjectif nenaden, nepričakovan; hipen

amour masculin soudain ljubezen na prvi pogled
mort féminin soudaine nenadna smrt

soudanais, e [sudanɛ, z] adjectif sudanski

Soudanais, e masculin, féminin Sudanec, -nka

soudé, e [sude] adjectif, médecine zraščen, zaraščen

soufflant, e [suflɑ̃, t] adjectif pihalen; familier osupljiv, ki (človeku) sapo vzame

soufflé, e [sufle] adjectif napihnjen; figuré, familier osupel; technique prezračen, prevetren; masculin narastek, suflé

beignet masculin soufflé bob, ocvrtek, krof
omelette féminin soufflée jajčni narastek
pommes féminin pluriel de terre soufflées krompirjev narastek

souffrant, e [sufrɑ̃, t] adjectif trpeč; (lahko) bolan

air masculin souffrant trpeč izraz
Eglise féminin souffrante (religion) (verne) duše v vicah
je suis souffrant ni mi dobro, nekaj sem bolan

soufré, e [sufre] adjectif žveplan, žveplene barve

soûl, e [su, l] adjectif, (familier) pijan (tudi figuré); figuré presit; naveličan; masculin sitost; (familier)

soûl comme une grive, comme un Polonais, comme une bourrique, comme un cochon pijan kot mavra
manger tout son soûl prenajesti se, do sitega se najesti
être soûl de quelque chose biti sit, pijan česa
en avoir tout son soûl imeti, kolikor si srce poželi (česa)

soûlard, e [sular, d] adjectif zapit; masculin, féminin pijanec, -nka

un vieux soûlard star pijanec

soûlaud, e [sulo, d] masculin, féminin pijanec, -nka

soumis, e [sumi, z] adjectif podvržen, podrejen; pokoren

fille féminin soumise (figuré) prostitutka
soumis à l'impôt, au droit de timbre zavezan davku, kolkovini

soupirant, e [supirɑ̃, t] adjectif vzdihujoč; masculin, vieilli zaljubljenec

décourager les soupirants jemati pogum zaljubljencem

sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati

souriant, e [surjɑ̃, t] adjectif smehljajoč se, figuré prijazen in vesel

visage masculin souriant vesel obraz