Franja

modus [ó] moški spol (-a …) slovnično: der Modus, die Aussageweise
filozofija modus biti der Seinsmodus, die Seinsart

moelle [mwal] féminin mozeg; figuré bistveni (sestavni) del; jedro

moelle épinière, vertébrale hrbtni mozeg, hrbtenjača
moelle osseuse kostni mozeg
jusqu'à la moelle do mozga, skoz in skoz
sucer quelqu'un jusqu'à la moelle des os, tirer toute la moelle de quelqu'un izsesati koga do zadnje kaplje krvi, popolnoma ga izmozgati
être vidé jusqu'à la moelle (familier) biti popolnoma izčrpan od utrujenosti

mögen (mochte, gemocht)

1. (gern haben) imeti rad, marati; nicht mögen ne marati; sich mögen imeti se rada/radi

2. Hilfsverb: Hoffnung, Wunsch: naj (kar) (mag sie kommen naj (kar) pride; der Teufel mag ... hudič naj ...); Möglichkeit: morda, utegne (das mag so sein utegne biti tako); wer mag (das sein) kdo neki ...; wo mag ... kje neki ...; ich möchte rad bi, hotel bi; ich möchte nicht ne bi rad, ne bi hotel; möchtest du ...? bi rad/rada ...?; was (ich auch tun mag)/wer (auch kommen mag) kdorkoli, kadarkoli; möge (kommen) ... naj (pride) ...

mogollón

comer de mogollón zastonj jesti in piti, zajedavec biti

mois [mwa] masculin mesec; mesečna plača; pluriel menstruacija

au mois na mesec, mesečno
au mois de mai v (mesecu) maju
dans le délai d'un mois v roku enega meseca
dans un mois v enem mesecu
du mois courant, présent, de ce mois tega, tekočega meseca
par mois na mesec
tous les mois vsak mesec
tous les trois mois vsake kvatre, vsake tri mesece
trois mois, six mois četrt leta, pol leta
dix-huit mois poldrugo leto, leto in pol
mois précédent prejšnji mesec
dans le courant du mois, au cours du mois v teku meseca
d'ici le mois prochain, mon travail sera achevé danes mesec bo moje delo dokončano
le quantième du mois mesečni datum, dan v mesecu
elle est dans son neuvième mois ona je v devetem mesecu nosečnosti
être payé au mois biti mesečno plačan
toucher son mois dobiti, dvigniti svojo mesečno plačo
toucher un treizième mois dobiti trinajsto plačo

moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

à moitié na pol
à moitié chemin na pol pota
à moitié plein na pol poln
à moitié prix za polovično ceno
de moitié za polovico
par moitié polovično, v dveh enakih delih
moitié-moitié ne dobro ne slabo
moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
(familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!

moj [ó] (môj|a, -e) mein, meine, mein; samostalniško Meiner, Meine, Meines, der/die/das Meine, der/die / das Meinige; svojci: die Meinigen množina
biti moj mir gehören (das gehört mir)
moja malenkost meine Wenigkeit
moje vse mein ein und alles
vse, kar je v moji moči mein Mögliches
to ni v moji moči das steht nicht in meiner Gewalt/Macht
delo mojih rok das Werk meiner Hände
| ➞ → žalost, groza, mnenje, oči itd.

molēstia f

1. nadlega, nadloga:
dare molestia a qcn. biti komu v nadlego

2. muka, škoda

3. nagajanje, vznemirjanje

4. nadlegovanje:
molestie sessuali spolno nadlegovanje

5.
molestie pl. voj. motilne akcije

molido

estar molido (kot) zbit biti

molk [ou̯] moški spol (-a …) das Schweigen; o čem: das Stillschweigen, die Geheimhaltung
radijski molk die Funkstille
minuta molka die Gedenkminute, Schweigeminute, das Totengedenken
zaviti se v molk sich in Schweigen hüllen
zavezanost k molku die Schweigepflicht
biti zavezan k molku der Schweigepflicht unterliegen

mōlle

A) agg.

1. mehek:
cuscino molle mehka blazina
tessuti molli anat. mehka tkiva

2. jezik mehek

3. pren. blag, prijeten

4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
essere una pappa molla biti mevža

5. moker, premočen, prepojen:
occhi molli di pianto solzne oči
PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

B) m

1. mehko

2. tekočina, voda:
tenere il bucato in molle namočiti perilo
tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

3. vlaga

mólzen (-zna -o) adj.

1. della mungitura, per la mungitura:
molzni stroj mungitrice

2. lattifero (vacca):
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spennare

mólzen

molzna krava vaca f de leche, vaca f lechera
biti molzna krava (fig) fam ser la vaca de la boda

momento m

1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da

2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment

5. glasba moment musical

momia ženski spol mumija

quedarse hecho una momia zelo shujšati, biti suh ko trska

momie [-mɔmi] féminin mumija; figuré mršava oseba, skelet; nazadnjaški, starokopiten človek

être maigre comme une momie biti zelo suh

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

monís moški spol domače denar

tener monises biti pri denarju

mōnito m opomin, opozorilo; svarilo:
essere di monito biti v opomin
rivolgere un monito a qcn. opomniti koga

monosyllable [mɔ́nəsiləbl] samostalnik
enozložna beseda

to speak in monosyllables biti redkobeseden, dajati kratke odgovore