Franja

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

moist [mɔ́ist] pridevnik (moistly prislov)
vlažen, deževen (letni čas), moker (with od)

moist sugar nerafiniran sladkor

moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

à moitié na pol
à moitié chemin na pol pota
à moitié plein na pol poln
à moitié prix za polovično ceno
de moitié za polovico
par moitié polovično, v dveh enakih delih
moitié-moitié ne dobro ne slabo
moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
(familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!

móker wet; damp; (oči) watery; (zemlja, tla) sodden, spongy; moist (od with)

čisto móker od dežja soaked through with rain
bil je móker kot miš he had not a dry stitch on
bil je do kože móker he was wet to the skin
móker za ušesi (figurativno, neizkušen) wet behind the ears
móker za ožeti wringing wet
móker kot miš as wet as a drowned rat, soaking wet

moker kot miš frazem
(čisto premočen) ▸ elázott, mint egy ürge [csuromvizes]
Od skakljanja in nenehnega prehajanja med dežniki sem bila mokra kot miš. ▸ kontrastivno zanimivo A sok ugrálástól és az esernyők közötti folyamatos szökdécseléstől csuromvizes lettem, mint egy ürge.

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

moler [-ue-] (z)mleti, zdrobiti, streti; žvečiti; ponositi; utruditi, izčrpati; nadlegovati; pretepsti

moler a azotes prebičati
moler a coces obrcati
moler a palos, moler los hombros (ali las costillas) a alg. koga premlatiti
moler a preguntas nadlegovati z vprašanji
molerse a trabajar zgarati se, zmučiti se od dela

mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)

I. konkr.

1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.

2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —

II. abstr.

1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.

2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).

moléti to project (čez over, v into); to be prominent

moléti iz to jut out (od drevesa from a tree)
moléti čez to overhang
moléti ven to stick out (iz from)
moléti v višino to tower (nad above)

mōlior -īrī -ītus sum (mōlēs)

I. trans.

1. kaj težkega z naporom (težavo, silo) premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran, proč: navigia Cu., currum O. gnati kvišku, onera pedibus Plin., ancoras L. dvigniti sidra, naves ab terrā L. odvezati, montes sede suā L. prestavljati, ignem ali fulmina dextrā V. metati, sagittas in pectus O. zaganjati, metati, ferrum O. vihteti, bipennem in vites V. zamahovati (udarjati, tolči) z dvorezno sekiro v trse, habenas V. voditi, upravljati, terram aratro V. ali samo terram L., Col. = arva ferro Lucr. (pre)orati, prekopa(va)ti; pren.: fundamenta murorum Cu. ali ima Lucan. izpodkopa(va)ti, sabulum pedes aegre moliuntur Cu. hodijo po njem, ga teptajo, portas L., T. ali fores T. ali aditum domūs Cu. ali obices portarum L. razbiti, corpora ex somno L. zbuditi, zdramiti, gentes per praefectos Cu. klicati, sklicevati k orožju, animum eius molire L. premakniti, zdramiti njegovega duha, molire animum! O. izobražuj svojega duha!

2. metaf.
a) trudoma, stežka izvesti (izvajati), izvršiti (izvrševati), storiti (početi), ustvariti (ustvarjati), narediti (delati), napraviti (napravljati), pripraviti (pripravljati), postaviti (postavljati), (z)graditi: hoc opus Cu., muros, arcem V., aedem Fl., classem V., Cu., aggere tecta V. graditi mesto in delati okop, viam V. ali aditum Cu. siloma si (iz)krčiti pot, iter V. nadaljevati, fugam V. pobegniti, laborem V. opraviti (končati) naporno delo, flumen stagnat insulasque molitur Cu. z naplavljanjem tvori otoke, in lapidibus ac parietibus et tectis moliendis occupati Sen. ph. grmadeč kamne in postavljajoč stene in strehe, ubi ad moliendum clitellae defuerant L. za postavitev branišča (okopa, palisade), stridor aquilonis molitur nives Acc. fr. dela zamete in kopiči; od tod tudi povzročiti (povzročati), narediti (delati), vzbuditi (vzbujati) kakšno stanje: moram V., letum morbosque deûm rex molitur V. pošilja, povzroča, somnum, facultatem vorandi Cels., haec … sunt in animis iudicum oratione molienda: amor, odium, iracundia … Ci.
b) podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se, skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati), nameriti se (nameravati), naklepati, (za)snovati, pripraviti (pripravljati), stremeti za čim, prizadevati si za kaj: bellum Antipatro Cu. proti Antipatru, bellum in animo Vell., dolos apertos Val. Fl., ictūs Cu. poskušati streljati, multa N., Ci., Catilinam interitum urbis molientem Ci., nihil est, quod moliare Ci. tvoje početje je zaman, m. defectionem L., letum patruelibus O., sibi opem V., sibi imperium L., T., gratiam ab aliquo Petr., alicui insidias Ci., V. zalezovati koga, id moliri, ut … Ci., L., nihil aliud moliri, quam ut … H.; z inf.: Val. Fl., Amm., Aug., animo moliens proficisci in Persas N., mundum efficere moliens deus Ci., de quo molimur aliquid exquisitius dicere Ci., quae populus Carthaginiensis in nostram civitatem facere molitus est L. —

II. intr. ganiti (gibati) se, skušati premakniti (premikati) se (z mesta), premakniti (premikati) se, truditi se (s čim), prizadevati si za kaj: Pl., Ter., Ap., ceterae naves suo in loco moliebantur Ci., agam per me ipse et moliar Ci., in demoliendo signo permulti homines moliebantur Ci., audietis molientem hinc Hannibalem L. kako se Hanibal odpravlja od tod, m. a(b) terrā L. (o ladjah in mornarjih) odriniti (odrivati), adversus fortunam molitus T. boreč se zoper, insula, in quam gladiatores navibus molientes Germani nando praelabebantur T. truditi se približati se.

Opomba: Act. soobl. mōliō -īre: Senatus consultum ap. Front. Sinkop. obl. molibar: O. Inf. molirier: Lucr.

moli|ti² (-m) pomoliti herhalten, pod nos: unter die Nase halten, dlan: (die Hand) aufhalten; skozi okno: hinaushalten, heraushalten; roke/noge od sebe: ausstrecken
moliti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft

molíti (molím) to stretch

molíti vse štiri od sebe to stretch one's arms and legs
vem, kam pes taco molí (figurativno) I know which way the wind blows

molíti (-ím) imperf.

1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove

molíti orar; rezar (una oración)

moliti roko tender la mano
vse štiri od sebe moliti fam caer rendido de cansancio

mōlītiō¹ -ōnis, f (mōlīrī) „spravljanje v gibanje“, od tod

1. podiranje: facilis molitio valli erat L.

2. preoravanje, prekopavanje: agrorum, terrena Col.

3. pripravljanje, priprava: tanta est rerum facta m. Ci., quae molitio, quae machinae tanti muneris fuerunt? Ci., ne sit velut in novo opere dura m. Sen. ph., m. furtiva Petr., m. pii pariter ac fortis propositi Val. Fl., maiore bellum molitione inire Front.

molj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Motte (pravi Echte)
hišni molj (suknarski molj) Kleidermotte
krznarski molj Pelzmotte
molj preprogar Gemeine Tapetenmotte
molj jukar Yuccamotte
voščeni molj Wachsmotte
breskov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Pfirsichmotte
čebulni molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Zwiebelmotte
češpljev molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo der Pflaumenwickler
jablanov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Apfelbaumgespinstmotte
bakreni moknati molj Dörrobstmotte
žitni molj Getreidemotte
figurativno knjižni molj der Bücherwurm, Büchermensch, die Leseratte
varno pred molji mottensicher
zaščita pred molji der Mottenschutz
odporen proti moljem prepariran: mottenecht, mottenfest
prašek proti moljem das Mottenpulver
sredstvo proti moljem das Mottenschutzmittel
zavarovati pred molji (etwas) einmotten
luknje od moljev der Mottenfraß
razžrt/požrt od moljev mottenzerfressen, vermottet

mòlj zoologija teigne ženski spol , mite ženski spol , gerce ženski spol

knjižni molj (figurativno, familiarno) rat moški spol de bibliothèque, bouquineur moški spol
žitni molj teigne des grains
razjeden od moljev rongé des mites, mité
zavarovan proti moljem protégé contre les mites

môlj zoologija moth; clothes moth

knjižni môlj (figurativno, oseba), bookworm
razjeden od môljev moth-eaten
kroglica natfalina zoper môlje mothball
varen, zaščiten pred môlji mothproof, mothproofed

môlj polilla f

knjižni molj polilla de biblioteca, fig rata f de biblioteca, bibliómano m
razjeden od moljev apolillado
sredstvo proti moljem medio m contra la polilla

molli-fluus 3 (mollis in fluere) tiho (mirno) tekoč; od tod metaf. lahno (blago) pihljajoč: aura Poeta ap. Serv.