Franja

acerca

acerca de glede na, z ozirom na, kar zadeva, kar se tiče

acéré, e [asere] adjectif pojekljen, oster (klina); jedek, žaljiv, strupen (beseda)

écrire d'une plume acérée pisati z žaljivimi, jedkimi besedami

aceton samostalnik
1. kemija (kemijska spojina) ▸ aceton
2. neformalno (odstranjevalec laka za nohte) ▸ aceton

Ach¹, das, (-s, -s) joj, jojmene; jok in stok, stokanje; mit Ach und Krach z veliko mujo, z jokom in stokom, komajda, komaj komaj

achat [aša] masculin nakup, nakupovanje; kupljena stvar

achat au comptant, à crédit, en gros, au détail, à tempérament, d'occasion nakup za gotovino, na kredit, na debelo, na drobno, na obroke, priložnosten nakup
contrat masculin, pouvoir masculin, prix masculin d'achat kupna pogodba, moč, cena
acquérir par voie d'achat pridobiti si, nabaviti si z nakupom
faire des achats nakupovati
faire l'achat d'une voiture kupiti si avto
montrez-moi vos achats pokažite mi, kaj ste kupili

acheminer [ašmine] verbe transitif napotiti; odpraviti (vers proti), odposlati; voditi, peljati

s'acheminer napotiti se, kreniti, odpraviti se (vers la ville proti mestu)
acheminer les médicaments par avion odposlati zdravila z letalom
acheminer la correspondance de Paris vers les villes de province odprava pisemske pošte iz Pariza v provincialna mesta
acheminer un train supplémentaire sur Zagreb odpraviti dodaten vlak proti Zagrebu
l'abus de l'alcool l'achemine vers la déchéance čezmerno uživanje alkohola ga vodi v propad

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

Achsel, die, (-, -n) (Schulter) rama, (Achselhöhle) pazduha; Pflanzenkunde pazduha, zalistje; Achseln, pl , rame, pleča; die Achseln zucken skomigniti (z rameni); etwas auf die leichte Achsel nehmen ne jemati česa resno; jemanden/etwas über die Achsel ansehen gledati zviška na; etwas über die Achsel wegblasen vzeti zlahka; etwas auf seine Achseln nehmen vzeti na svoje rame, na svoja pleča

achtzig osemdeset; er ist achtzig star je osemdeset let; über achtzig nad osemdeset; unter achtzig pod osemdeset; mit achtzig Sachen z osemdesetimi kilometri na uro; auf achtzig (Stimmung) na višku; jemanden auf achtzig bringen razjeziti, razkačiti; auf achtzig sein biti jezen, besen

aclamación ženski spol vzklik odobravanja, odobravanje, pritrjevanje, ploskanje

por aclamación z vzklikom, soglasno, s ploskanjem

aclocar [-ue-, c/-qu]

aclocarse kokati, kokodakati; (z)valiti; fig udobno si napraviti

acomodar urediti, v red spraviti; namestiti, postaviti; pod streho spraviti, preskrbeti, preskrbovati; poravnati prepir; primeren ali prikladen biti, prav biti, všeč biti

acomodarse primeren biti, prilegati se, ujemati se
acomodarse a las circumstancias prilagoditi se položaju
acomodarse de oskrbeti se z

acompañar spremljati, spremiti; priložiti, priključiti

acompañar de (ali con) acompañar pruebas z dokazi potrditi
acompañar el importe al pedido priložiti znesek naročilu

acopos -on ali -um (gr. ἄκοπος) utrujenost in bolečine odganjajoč; le subst.

1. acopos -ī, f
a) (sc. gemma) akop, vrsta kamenja, menda z zlatenkastim kršcem obložen kremenjakov kristal ali kalavec: Plin.
b) (sc. herba) akop, zdravilna zel, sicer imenovana anagyros: Plin.

2. acopum -ī, n (sc. unguentum) lajšalno mazilo: Cels., Plin.

acoquiner, s' [akɔkine] (s)pajdašiti se, družiti se

il s'acuquine avec le premier venu druži se s prvim prišlecem, z lopovi

acordar [-ue-] skleniti, odločiti, priznati; v sklad spraviti, uskladiti; ukazati, predpisati; spomniti; privoliti, strinjati se, soglašati

hacer acordar (a) spomniti (na)
acordarse dogovoriti se; (con) poravnati se z
acordarse de a. spomniti se na, spominjati se, pomniti
si mal no me acuerdo če se prav spominjam
si te he visto, no me acuerdo nehvaležnost je plačilo sveta

acosar zasledovati; goniti, poditi (žival); mučiti

acosar a preguntas z vprašanji obsipavati

acostumbrar navaditi; navajen biti, imeti navado

acostumbro salir imam navado, hoditi ven
acostumbrarse (a) navaditi se (na), seznaniti se (z)

acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo

acquiēscō (adquiēscō) -ere -quiēvī (-quiētum)

1. umiriti se, upokojiti se, spočiti se, počivati, odpoči(va)ti se: resedit, ut si lassitudine (od utrujenosti) cuperet acquiescere N., ne victorem quidem te acquiescere passus est L., acqu. tres horas Ci., in lecto Cat., Cu., somno Cu. spati, Cremonae T.; in hoc devorsorio Ci. (pren.); occ. evfem. zaspati = umreti: anno acquievit septuagesimo N., innixus genibus acquievit Val. Max., morte acqu. T.

2. pren.
a) (o rečeh) pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se, mir imeti, mirovati: civitas acquiescens Ci. ep., ut fessa tam diutino bello acquiesceret civitas L., acquiescit (Tyros) Cu., res familiaris adquiescit L. se ne zmanjšuje, dolor admotis consolationibus acquiescit Plin. iun.
b) (o duševnem miru) mir najti, pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim, zadovoljen biti: morte Clodii Ci., parva spe cum acquievisset L., ac. solacio Suet., solaciis Plin. iun.; in his (litteris tuis) acquiesco Ci. ep.; z dat.: huic (imperatori) acquiescebant homines Auct. b. Afr., ut ... acquiescas spei blandae Sen. ph.; abs.: numquam sinit (improbitas) eum respirare, numquam acquiescere Ci.; occ. α) vesel biti, srečen biti: senes in adulescentium caritate acquiescimus Ci., in tuis oculis, in tuo ore vultuque adquiesco Ci., noxius, cum suo supplicio crucietur, acquiescit alieno Cu., acqu. in unico filio Cu. β) z dat. rei = vda(ja)ti se čemu: honori (častni službi) Suet.; z dat. personae komu pritegniti, pritrditi (pritrjevati) komu: cui quasi oraculo acquiescebat Suet., acqu. patri, Celso Dig.; non acquiescere z inf. ali ACI: ne pristati, da ..., ne privoliti (privoljevati), da ...: Eccl.