Franja

voveō -ēre, vōvī, vōtum (iz *u̯egu̯hei̯o, indoev. kor. *u̯egu̯h- zaobljubiti; pf. vōvī iz *vŏvēvī, sup. vōtum iz *vŏvētom, *vŏvētum, prim. skr. vāghát- zaobljubnik, molilec, umbr. vufetes = votivis, vufru menda = votivum, gr. εὔχομαι slovesno obljubljam, zaobljubljam, molim, εὐχή, εὐχωλή = lat. votum)

1. zaobljubiti (zaobljubljati), slovesno (svečano) obljubiti (obljubljati), obečati (obetati), posvetiti (posvečati, posvečevati): aedem, templum L., earum templa sunt publice vota et dedicata Ci., ludi voti L., nostri imperatores pro salute patriae sua capita voverunt Ci., se vovere pro re publica S. žrtvovati se, pro reditu victima vota cadet O.; z notranjim obj.: vota vovi Pl. naredil sem zaobljube, zaobljubil sem se, obljubil sem, vota (po novejših izdajah dona) puer (kot deček) solvit, quae femina voverat Iphis O.; z dat. personae: Herculi … decumam vovit Ci., Vulcano arma, fana Pallori L., hostica Tyrrheno vota est vindemia regi O.; z ACI, in sicer z inf. pr.: me inferre Veneri vovi iam ientaculum Pl.; toda klas. le z inf. fut.: vovisse dicitur, … uvam se deo daturum Ci., duo templa se Romae dedicaturum voverat Ci., pro victimis homines immolant aut se immolaturos vovent C., se pro aegro eo vovisse, ubi primum convaluisset, Bacchis eum se initiaturam L.; poklas. z ut: voverant, si victores forent, ut die festo Veneris virgines suas prostituerent Iust.; abs.: manus leviter pandata, qualis voventium est Q.

2. sinekdoha želeti, zahtevati, voliti komu kaj: quae modo voverat, odit O., quae voveam, duo sunt O., elige, quid voveas O.; z dat. personae: quid voveat dulci nutricula maius alumno H.; s finalnim stavkom: ut tua sim, voveo O. — Od tod subst. pt. pf. vōtum -ī, n

1. (za)obljubljeno, (za)obljubljeni predmet (dar), (za)obljubljena žrtev, posvečeni dar, starejše zaobljubek, posvečenina: spolia hostium Marcellus, Vulcano votum, cremavit L., lustramurque Iovi votisque (abl.) incendimus aras V. z zaobljubljenimi žrtvami, Caesar … dis Italis votum immortale sacrabat, maxuma ter centum totam delubra per Urbem V. večni spomenik (= spomenik, ki je Cezarja Avgusta naredil nesmrtnega), Danai … in suo voto latent Petr. = v zaobljubljenem (trojanskem) konju.

2. zaobljuba, obljuba: eius … nefaria vota cognovimus Ci., Veneri et Cupidini vota debere Ci. biti dolžan izpolniti zaobljube, vota facere (de aegroto, contra rem publicam) Ci. ali vota concipere Ci., L., O. ali suscipere Ci., N., suscipere pro aliquo L. ali vota nuncupare Ci., L., Plin. iun., Suet., Val. Max., Fest. ali (pesn.) vota canere (sc. Iunoni) V., vota ferre (ad deos bogovom) O. narediti (delati) zaobljube, (za)obljubiti ((za)obljubljati), vota solvere, persolvere Ci., Plin. iun., pro qua (sc. domo Caesaris) vota persolvere T. ali vota dissolvere Ci. ali exsolvere T. ali exsequi V. ali reddere O., tudi voto se exsolvere Petr. ali voto fungi Iust. obljube (obljubo), zaobljube (zaobljubo) izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), divos in vota vocare V. ali deos votis vocare V. ob zaobljubah klicati bogove, obljubljati pri bogovih, cessare in vota V. odlašati z zaobljubami, voto teneri, voti religione obstrictum esse Ci. ep. ali obligari voti sponsione deo Ci. po zaobljubi (z zaobljubo) biti zavezan (biti dolžan), precibus et votis victoriam a dis exposcere Auct. b. Alx., in questus, lacrimas, vota effundi T., votum postulare Ap., votum facere aliquid kaj obljubiti, slovesno obljubiti: Papirius … dimicaturus votum fecit, si vicisset, Iovi pocillum vini Plin., vota signare (sc. litteris) Plin. iun., vota deûm (objektni gen.) V. bogovom storjene, damnabis tu quoque votis (abl.) V. tudi ti jih boš obsojal = zavezal k izpolnitvi njihovih zaobljub (uslišujoč njihove prošnje), voti damnari L., N. ali votorum damnari L. biti obsojen izpolniti svojo zaobljubo = biti zavezan (dolžan) izpolniti svojo zaobljubo, svojo željo videti izpolnjeno, videti, da se je … želja izpolnila; tako tudi voti damnatus L. ali voti reus V. zavezan (dolžan) izpolniti zaobljubo (če se je želja izpolnila); voti liberari L. obvezanosti izpolnitve storjene zaobljube.

3. occ.
a) vota (slovesne) zaobljube, ki so jih naredili državni uradniki 3. januarja za cesarjevo blaginjo: vota (sollemnia) pro incolumitate principis nuncupare, suscipere ipd. T., Plin. iun., votorum nuncupatio Suet.
b) zaobljuba pri sklepanju zakona in meton. svatba, zakonska zveza, zakon: togam quoque parari et voto et funeri Ap. kot svatbeno in tudi kot mrtvaško oblačilo, ad vota non posse pervenire Cod. Th., ad tertia vota migrare pozni Icti.
c) (z zaobljubo združena) molitev: pia vota O., di maris et caeli, — quid enim nisi vota supersunt? — solvere quassatae parcite membra ratis O., postrema miserorum vota Cu., vota praeire Cu. narekovati molitveno besedilo.

4. metaf. želja, hotenje, hlepenje, koprnenje: Petr., Plin., Plin. iun., Aur. idr., nocturna vota cupiditatum Ci., vota parentium Q., rebus supra vota fluentibus S. ap. Serv., Iust., ad omne votum Ps.-Q. (Decl.) po želji vseh, neque votum sibi neque animum deesse Suet., hoc erat, quod votis petivi V. = hoc erat in votis H. to sem si že davno želel, scire erat in voto Pers. želel sem, voto (votis) potiri O. doseči, kar si kdo želi, svojo željo videti izpolnjeno, voti potens O. dosegši, kar si je kdo želel = ki se mu je želja izpolnila, an venit in votum Attalicis ex urbibus una? H. ali te je prevzela želja po enem od … ?, ali si želiš enega izmed … ?, eius me conpotem voti vos facere potestis L. to željo mi vi morete izpolniti, tua corrige vota O., votum implere (izpolniti) Cu., vota facere Ci. želeti (si), id (hoc Q.) votum est Cels. to je želja = to si je želeti; z ut, ACI ali samim inf.: votum est, ut tantum exulceretur Cels., votum est longum morbum fieri Cels., vinci et succumbere votum est Prud.; o neživih subj.: alioqui vota arborum frugumque communia sunt nives diutinas sedere Plin. sicer si je za drevesa prav tako kakor za žita (treba) želeti, da …

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

voznin|a ženski spol (-e …) der Fahrpreis, das Fahrgeld; za tovor: die Fracht, die Frachtpreis, das Frachtgeld, die Frachtgebühr
prosto voznine frachtfrei
zvišanje voznine die Fahrpreiserhöhung
znižanje voznine die Fahrpreisherabsetzung
popust pri voznini die Fahrpreisermäßigung
števec za voznino der Fahrpreisanzeiger

vožnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)

2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung

3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)

vplív influence (na over, on); ascendancy, ascendency, ascendance, ascendence; sway; impact (na on); hold (on); interest (pri with)

pod vplívom under the influence
biti pod vplívom koga to be under the influence of someone
imeti vplív na to exercise (ali to exert, to have) an influence (up)on, to influence (someone)
imeti vplív pri kom to have influence with someone
imel je velik vplív nanje he had a great ascendancy over them
priti pod vplív koga to come (to fall) under someone's sway
imeti velik vplív pri to carry weight with
Voltairov vplív na sodobnike Voltaire's influence over his contemporaries
te okoliščine niso imele nobenega vplíva na izid (rezultat) these circumstances had no effect on the result
njegov oče nima nobenega vplíva nanj his father has no hold on him
uporabiti svoj vplív pri kom to use one's influence with someone
uveljaviti svoj vplív pri kom to bring one's influence to bear on someone

vprašánje question; query; interrogation

črnsko vprašánje the Negro question
gornje vprašánje the above question
indirektno vprašánje gramatika oblique question
kakšno vprašánje! what a question to ask!
nujno vprašánje urgent question
nerešeno vprašánje pending question; question in abeyance
kritično, odločilno vprašánje crucial question
odprto vprašánje open question
pereče vprašánje burning question
sporno vprašánje question at issue, debatable question, moot question, moot point, point in question
pravno vprašánje question of law
sugestivno vprašánje suggestive question
težko vprašánje (pri izpitu) poser
vprašánje življenja ali smrti a life-anddeath issue
to je vprašánje časa (denarja, navade) that is a question (ali a matter) of time (of money, of habit)
v tem ni vprašánje that is not the point
to je še vprašánje that is still doubtful
to nima nobene zveze z vprašánjm this has no bearing on the question
to je drugo vprašánje that is another matter
vprašánje je brez pomena (se ne stavlja) the question does not arise
vprašánje je, kje naj to najdemo the question is, where are we going to find it
načeti vprašánje to raise a question
napasti koga z vprašánji to bombard someone with questions
obsuti koga z vprašánje to shoot questions at someone, to ply someone with questions
odgovoriti na vprašánje to answer a question
oddaljiti se od vprašánja to get (ali to wander) away from the point, to digress
obravnavati vprašánje to discuss a question
pustiti vprašánje odprto to leave a question unanswered (ali unsolved), to leave a question in suspense
rešiti vprašánje to solve a question
ne spadati k vprašánju to be irrelevant to the case
staviti vprašánje to raise a question, to put (ali to ask) a question
staviti vprašánje zaupnice to ask for a vote of confidence
zmesti koga s težkim vprašánjem to puzzle someone

vrai [vre] masculin resnica

pas vrai? ni res? kajne?
pour de vrai zares, v resnici
il est vrai que res je, da
il n'en est pas moins vrai que pri vsem tem, nič manj zato pa je res, da
à vrai dire, à dire vrai po resnici povedano, pravzaprav
parler vrai govoriti resnico, pravo povedati
être dans le vrai imeti prav, pravo pogoditi
tu dis vrai prav praviš

vrát neck; (grlo) throat

trd vrát stiff neck
labodji vrát swan's neck
na vrát na nos helter-skelter, head over heels, headlong; precipitately
do vrátu v težavah up to the eyes (ali ears) in difficulties
do vrátu v delu up to the elbows in work
biti do vrátu v vodi to be up to the ears in water
biti do vrátu sit česa to be fed up to the back teeth with something
vrát me boli I have a sore throat
imeti koga na vrátu (figurativno) to have someone on one's back
imeti veliko družino na vrátu to be encumbered with a large family
držati koga za vrát to hold someone by the throat
pasti komu okoli vrátu to fall on someone's neck, to embrace someone
prerezati komu vrát to cut someone's throat
razbiti vrát steklenice to break the neck of a bottle
stegovati vrát to stretch (ali to crane) one's neck (za, po at, for)
tičati do vrátú v dolgovih to be up to one's eyes (ali ears) in debt
vreči se komu okoli vrátú to throw one's arms round someone's neck
zaviti komu vrát to wring someone's neck, to tread on someone's neck
zgrabiti koga za vrát to grab someone by the throat, to take someone by the neck
zlomiti komu vrát to break someone's neck
zlomiti si vrát to break one's neck
zmagati za dolžino vrátú (pri konjskih dirkah) to win by a neck

vrat|a¹ srednji spol množina

1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner

2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle

3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch

med vrati zwischen Tür und Angel

na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze

pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung

vréči jeter, lancer, projeter ; (skotiti) mettre bas

vreči koga faire tomber, renverser quelqu'un
vreči nazaj rejeter, jeter en arrière, (žogo) renvoyer, (sovražnika) repousser, refouler, rejeter
vreči se se jeter, s'élancer, se précipiter
vreči se po kom tenir de quelqu'un, ressembler à quelqu'un
vreči pogled na kaj jeter un regard sur quelque chose
vreči kaj na papir jeter (ali coucher, mettre) sur le papier
vreči koga ven, iz hiše mettre quelqu'un à la porte, familiarno flanquer quelqu'un dehors
vreči v ječo mettre quelqu'un en prison
vreči pri izpitu faire échouer, coller (un candidat)
vreči puško v koruzo (figurativno) abandonner la partie, perdre courage, jeter le manche après la cognée
s prestola vreči détrôner quelqu'un
vreči sidro jeter l'ancre, mouiller
vreči na tla renverser, terrasser, abattre, jeter (à) bas
vreči se pred kom na kolena, komu k nogam se jeter aux pieds de quelqu'un, se prosterner devant quelqu'un, tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
vreči senco projeter de l'ombre, faire ombre

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert

vrême weather

aprilsko vrême April weather
lepo (deževno, ustaljeno ali stalno, nestanovitno) vrême fine ali fair (rainy, settled, unsettled) weather
spremenljivo vrême changeable weather
megleno, sivo vrême foggy (ali hazy) weather
hladno in vlažno vrême raw weather
grdo (slabo) vrême dirty ali nasty (bad) weather
pasje vrême foul (ali nasty) weather
pri vsakem vrêmenu in all weathers
v mokrem vrêmenu in wet weather
sprememba vrêmena weather change
napoved vrêmena weather forecast
kakšno grdo vrême! what beastly weather
odporen proti (slabemu) vrêmenu weatherproof
kakšno vrême je? what is the weather like?
lepo vrême je it is fine weather
lepo vrême bo ostalo, bo držalo it will keep fine
vrême kaže na lepo (na dež) we are in for a spell of fine weather (of rainy weather)
pri takem vrêmenu ne hôdi ven! you must not go out in such (ali in this) weather!
kljubovati vrêmenu to defy the weather
če bo vrême (dovolilo) weather permitting
izpostaviti vrêmenu to expose to the weather, to weather
naleteti na lepo (grdo) vrême to meet good (bad) weather
vrême se še ni ustalilo the weather is not settled yet

vrême temps moški spol

aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
pusto vreme temps maussade
pasje vreme un temps de chien
pri lepem vremenu par beau temps
pri vsakem vremenu par tous les temps
kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
vreme se kvari, slabša le temps se gâte
vreme se bo spremenilo le temps va changer
vreme se bo držalo le temps se maintiendra
vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps

vrême tiempo m

pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
pri vsakem vremenu con todo tiempo
deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
opazovati vreme observar el tiempo

vretêno (-a) n

1. tekst. fuso; ekst. cilindro:
preslica in vreteno conocchia e fuso
pren. sukati se kot vreteno girare velocemente

2. strojn. fuso:
vreteno stiskalnice bilanciere della pressa
vreteno stružnice fuso, mandrino operatore
vreteno pri avtomobilskem dvigalu asta filettata
brusilno, rezkalno, vrtalno vreteno fuso portamola, portafresa, mandrino portapunta

3. bot. verticillo

4. obrt.
lončarsko vreteno tornio da vasaio
fot. navijalno vreteno rocchetto di avvolgimento
agr. stiskalnica z vretenom pressa a vite, a bilanciere

vréti (vrèm) imperf.

1. bollire; tr. bollire, lessare:
voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

2. ribollire; sgorgare:
besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
vreti od sovraštva fremere di odio
med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

5. biol., kem. fermentare:
mošt vre il mosto sta fermentando

vŕhnji superior; alto; más elevado

vrhnja koža epidermis f
vrhnja obleka sobreveste f, (zaščitna pri delu, »pajac«) fam mono m, (letalska) mono m de vuelo

vŕsta row (hiš of houses); line; rank; vojska file; turn; series; kind, sort; set; type; genus, species; variety; quality

dolga vŕsta long row
v vŕsti in a row, in a line
v vŕstah in rows
sprednja (zadnja) vŕsta front (back) line
v sprednjih vŕstah in the front ranks
v nepretrgani vŕsti in straight succession
po vŕsti in turn, by turns; in rows; (po eden) one at a time, successively
naslovna vŕsta headline
vŕsta sedežev row of seats
vŕsta topolov row of poplars
kdo je na vŕsti? whose turn is it?
jaz sem na vŕsti it is my turn
počakati moraš, da prideš na vŕsto! you must await (ali pogovorno wait) your turn!
prideš kmalu na vŕsto your turn will soon come
ne (se) držati vŕste pri čakanju (preskočiti vŕsto) to jump a queue
čakati v vŕsti (za kaj) to queue (for something)
sedeti v prvi vŕsti to sit in the front row
brati med vŕstami to read between the lines
brali smo po vŕsti (eden za drugim) we took it in turns to read
korakati v vŕsti to march in file
razredčiti vŕste to thin out the rows
postaviti v vŕsto to put (ali to set) in a row; to rank, to file, to draw up
postaviti se v vŕsto (štartno črto pred tekom) to toe the line
imeli smo vŕsto deževnih dni we (have) had a succession of rainy days
imamo tri vŕste vina we have three sorts of wine

vŕsta fila f (tudi voj) ; (hiš, dreves, gumbov) hilera f ; (kolona) columna f ; (vrstica) línea f ; (zaporedje) sucesión f ; (serija) serie f ; clase f , especie f

(vrsta ljudi, »kača«) fila f, fam cola f
po vrsti por orden; por turno; sucesivamente; uno después de otro
vsak po vrsti cada uno a su vez
v strnjeni vrsti (voj) en columna cerrada
v prvi vrsti en primera fila
vrsta lesa clase f (ali especie f) de madera
vrsta sob serie f de habitaciones
vrsta zob hilera f de dientes, arcada f dental
vrsta žita variedad f de trigo (ozir. de cereales)
bojna vrsta orden m de batalla
postaviti v bojno vrsto (dis)poner en orden de batalla
naslovna vrsta línea f del título
prazna vrsta línea f en blanco
nastanek vrst el origen de especies
nova vrsta! (pri diktiranju) punto y aparte
iti v vrsti (eden za drugim) ir (ali marchar) en fila india
brati med vrstami leer entre líneas
kdo je na vrsti? ¿a quién le toca?, ¿a quién le corresponde ahora?
jaz sem na vrsti me toca a mí, es mi turno
postaviti v vrsto disponer en fila
strniti, zgostiti vrste cerrar (ali estrechar) las filas
vsak pride enkrat na vrsto (fig, pregovor) a cada puerco le llega su San Martín