Franja

ob-noxius 3, adv. -ē (ob in noxa)

1. kazniv, kazni zapadel, kriv, ki je zagrešil kaznivo dejanje; abs.: o. capita L., obnoxius et supplex Ci. ep., lege Aquiliā obnoxius Icti.; z dat. personae: tibi me obnoxium esse fateor Pl.; z dat. krivde: neque delicto neque libidini obnoxius S. ki ni zabredel niti v prestopek niti v poltenost, culpae communi O., turpi facto Tib.; z gen. krivde: pecuniae debitae L., criminum Cod. I.

2. podvržen, podložen, (suženjsko, hlapčevsko) pokoren, podrejen, vdan, ponižen, ustrežljiv, odvisen, obvezan, zavezan: Pl., Ter., O., Sen. ph., Q., Amm., Suet. idr., subiecti atque obnoxii vobis L., ni sibi obnoxia foret S. če bi se mu ne vdala, Crasso ex privatis negotiis obnoxius S., pars hominum pravis obnoxia H. vdan, uxoris amori obnoxius T. soprogi v ljubezni vdan, gens superstitioni obnoxia T., iis obnoxii, quibus … S. odvisni od; pesn.: luna radiis fratris obnoxia V. odvisna od bratovih (= sončevih) žarkov, facies nullis obnoxia gemmis Pr. nobenemu dragemu kamnu obvezano, ne odvisno od nobenega dragega kamna.

3. ponižen, suženjski, hlapčevski, podel, slab, bojazljiv (naspr. superbus): O., Plin. idr., aut superbus aut obnixus videar L., o. servitus Ph., quae serva atque obnoxia fore L., obnoxius et trepidus Suet., obnoxie sententias dicere L., pax obnoxia L. hlapčevski, iz bojazljivosti sklenjen, sramoten.

4. (kakemu zlu) podvržen, izpostavljen; z dat.: periculo Ph., periculis Plin. iun., odio T., terra nulli bello obnoxia O., corpora morbis obnoxia T., arbores, qui frigoribus obnoxiae sunt L. ki jim škoduje mraz, urbs incendiis obnoxia T., arva nulli hominum curae obnoxia V. ki ne potrebujejo nobene skrbi (oskrbe), orbitate et pecuniā insidiis obnoxius T.; z ad ali in z acc.: pars eius ad tales casus obnoxia Plin., servi per fortunam in omnia obnoxii Fl.; occ. (abs.) nevarnosti, nesreči izpostavljen, slab(oten): in hac domicilio obnoxio animus liber habitat Sen. ph., flos Plin., corpus Plin. bolehavo, bolehno; obnoxium est offendere poetarum studium T. (Dial.) nevarno je.

ob-nūbilō -āre -āvī -ātum (ob in nūbilāre) z oblaki ali meglo prevleči, (po)oblačiti, (o)megliti, (za)megliti, (o)mračiti, (po)mračiti, zatemniti (zatemnjevati): metaf.: serenitatem vultūs aegritudine Gell., animam obnubilavit Ap. onesvestil se je, omedlel je, odore sulfuris obnubilatus Ap. omamljen, omedlel; pren.: virtutem actibus pravis o. Amm., quia nequaquam eius sapientiam ullo errore obnubilant aut labe subvertunt Aug., ne tempestate contentionis serenitatem caritatis obnubilet Aug.

obole [ɔbɔl] féminin obol, belič; figuré prispevek

je n'en donnerais pas une obole ne dam ficka za to
donner son obole dati svoj óbolus

obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

obra de agufa (žensko) ročno delo
obra artística, obra de arte umetnina
obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
obra literaria literarno delo, knjiga
obra maestra mojstrovina
obra manual ročno delo
obra pía dobrodelna ustanova
a media obra na pol gotov (izdelan)
de obra odločno, dejavno, nasilno
en obra de un mes približno v enem mesecu
¡(ya) es obra! to ni malenkost!
poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
obras pl zgradbe, poslopja
obras públicas javne zgradbe
hacer obras graditi
obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!

obrablja|ti (-m) (allmählich, regelmäßig) verschleißen
obrabljati se nicht verschleißfest sein, dem Verschleiß unterliegen
ne obrabljati se verschleißfest sein

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

obračati plašč po vetru frazem
(spreminjati prepričanje, da je usklajeno z oblastjo) ▸ forog, mint a szélkakas
Stranka svojih stališč ne spreminja čez noč in ne obrača plašča po vetru. ▸ A párt nem változtatja az álláspontjait egyik napról a másikra és nem forog, mint a szélkakas.

obràt vuelta f ; (okoli osi) rotación f ; (krožni) giro m ; (okoli središča) revolución f ; teh servicio m ; marcha f ; funcionamiento m ; (podjetje) empresa f , establecimiento m (industrial, mercantil etc.) ; (delavnica) taller m ; (rudniški) explotación f minera

tovarniški obrat fábrica f; manufactura f
mali obrat empresa f pequeña
stalen obrat funcionamiento m continuo, servicio m permanente
obrat na veliko gran empresa f, explotación f en gran escala
hitrost obratov velocidad f de rotación
števec obratov contador m de revoluciones
število obratov número m de revoluciones (ali de vueltas)
sončni obrat solsticio m
v obratu en marcha, en funcionamiento, (rudnik) en explotación
v polnem obratu en plena marcha, en plena actividad
ne v obratu fuera de servicio
dati, spraviti v obrat poner en marcha

obrat|ovati (-ujem) in Betrieb sein, laufen
obratovati s polno paro (voll) ausgelastet sein
ne obratovati außer Betrieb sein, kaltliegen
poskusno obratovati [probelaufen] Probe laufen

obratováti to work; to be at work; to be in operation; (martinova peč) to be in blast

ne obratováti to be idle, to shut down; to be inactive
ta tovarna ne obratuje this factory is standing idle
ta stroj ne obratuje this machine is not working
le dve peči obratujeta only two furnaces are in blast

obratováti être en marche (ali en exploitation, en fonctionnement, en service, en activité) , fonctionner

ne obratuje (napis) ne fonetionne pas, hors service

obratovátí estar en marcha (ali en funcionamiento ali en servicio ali en actividad) ; funcionar ; (rudnik) ser explotado

ne obratuje (napis) no funciona

obratujoč [ó] (-a, -e) betrieben, in Betrieb
ne obratujoč außer Betrieb

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

ob-rēpō -ere -rēpsī -rēptum (ob in rēpere)

1. plaziti se k čemu, do česa, priplaziti se, skrivaj se (pri)bližati, plaziti se v kaj, prikrasti se, oblesti, izpodlesti (spodlesti), zalesti (zalez(ov)ati), prestreči (prestrezati), presenetiti (presenečati), nenadoma ali nepripravljenega koga napasti (napadati); abs.: o. mediā nocte Tib., Gallos in obsidione Capitolii obrepentes per ardua depulerat Gell.; z dat.: feles obrepunt avibus Plin.; metaf.: mors obrepit interim Pl., obrepsit dies Ci., o. ad honores Ci. nezakonito, s prevaro priti do častnih služb, obrepta petitio Cod. Th., nullae imagines obrepunt in animos dormientium extrinsecus Ci., senectus adulescentiae obrepit Ci. starost neopažena sledi mladosti, longo operi fas est obrepere somnum H. da se prikrade (= da sledi), vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph.; impers.: ignoratione obreptum est, ut … zgodilo se je neopaženo (ne da bi bil kdo opazil).

2. occ. (pre)slepiti, pretentati, (pre)varati, ukaniti (ukanjati): obrepsisse videtum Servio falsa … significatio Gell.; z acc.: tu me imprudentem obrepseris Pl.; impers. pogosto: Icti.

obrēptō -āre -āvī (frequ. k obrēpere) zalezovati koga: ne quis obreptaverit Pl., pinxit nobiles Bacchas obreptantibus Satyris Plin.

obrniti list na koledarju frazem
(začne se naslednji mesec) ▸ új hónap kezdődik
Niti za eno ceno ne vem, ki bi se upravičeno lahko dvignila samo zato, ker bomo na koledarju obrnili list. ▸ Egyetlen olyan terméket sem ismerek, aminek csak azért lett volna indokolt a drágulása, mert új hónap kezdődött.

ob-ruō -ere -ruī -rutum (toda obruitūrus) (ob in ruere)

1. obsuti, obsipa(va)ti, zasuti, zasipa(va)ti, prekri(va)ti, pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati): o. se arenā Ci., aegros veste Plin., miles nivibus pruinisque obrutus L., campi alto sabulo obruti Cu.; pesn.: terram nox obruit umbris Lucr. pokrije, zagrne, tellus obruta ponto O. oblita; occ.
a) vkopa(va)ti, zakopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): mortuorum corpora terrā Iust., aliquem vivum S., thesaurum Ci., gladios N., semina sulcis O., milium, lupinum Col. sejati z vkopavanjem, quod superest, tuā obrue dextrā O. trešči v brezno, hunc phalarica obruat Lucan. zmečka s svojo težo.
b) pokriti (pokrivati), zakri(va)ti, prekri(va)ti, pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): classis obruta aquis O., Orontem obruit auster V., submersas obrue puppes (s prolept. pt.) V.

2. metaf.
a) zagrniti (zagrinjati), zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti: malum parum sapientiā Ci., nisi Ilias illa exstitisset, idem tumulus, qui corpus eius contexerat, nomen etiam obruisset Ci., aliquid oblivione Ci.; occ. pren. (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati), pokopa(va)ti: Val. Max., Vell., virtutibus eluxit, vitiis est obrutus N., Marius … sex suos obruit consulatus Ci. slavo šestih konzulatov; (za)temniti = prekositi (prekašati), preseči (presegati), nadkriliti (nadkriljevati): successoris curam famamque T., Venus nymphas obruit Stat.
b) preobložiti (preoblagati), prenapolniti (prenapolnjevati), preobilno da(ja)ti komu kaj, obsuti (obsipati), zasuti (zasipa(va)ti) koga s čim: obrui vino epulisque N. prenapiti in prenajesti se, ipse se obruit vino Ci. sam se je prenapojil z vinom, telis obruimur V., obrutus criminibus Ci., obrui opprobriis Aug., obrui aere alieno Ci. zakopa(va)ti se v dolgove, zadolžiti (zadolževati) se, deus me obruit Pr. me obsiplje z nesrečo, tot malis obrutus homo Cels. zasut; occ. (po)tlačiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), posiliti (posiljevati), prisiliti (prisiljevati), premag(ov)ati: Lucr., invictum animum curae non obruunt Cu., testem omnium risus obruit Ci. potlači = uniči ali zmede, ne verbis te obruat Ci. da te ne zasuje (zatre, dotolče) z besedami, obruimur numero V.