Franja

hángar aeronavtika hangar; shed for aircraft

prenosen, zložljiv (letalski) hángar portable hangar (ali shed)

hang upon neprehodni glagol
biti odvisen od

to hang upon s.o.'s words (ali lips) napeto koga poslušati

haphazard² [hǽphǽzəd] samostalnik
slučaj

at (ali by) haphazard slučajno, na slepo srečo

happen [hǽpən] neprehodni glagol
zgoditi se, pripetiti se (to komu, s čim)
pogovorno slučajno priti, vpasti (in, into v)

to happen to slučajno
I happened to meet him slučajno sem ga srečal
to happen across s.o. naleteti na koga
to happen (up)on slučajno na koga ali kaj naleteti
as it happens slučajno, po naključju, v tem slučaju
it happened that slučajno se je pripetilo, da
...and nothing happened in nič se ni zgodilo

happy [hǽpi] pridevnik (happily prislov)
srečen; zadovoljen, vesel (at, about česa)
razveseljiv; ugoden; posrečen (izraz)
pogovorno "v rožicah"
sleng omamljen (od udarcev, bombe)
sleng navdušen, nor na kaj

as happy as the day is long; ali as a king presrečen
a happy idea posrečena misel
the happy dispatch harakiri
sleng happy cabbage za zabavo porabljen denar
the happy medium (ali mean) zlata sredina
sleng happy dust kokain
sleng happy juice alkohol
ski-happy nor na smučanje
trigger-happy kdor rad strelja
many happy returns of the day na mnoga leta!

hard² [ha:d] prislov
trdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tik

hard at hand; ali hard by čisto zraven
hard on; ali hard after tik za
to be hard hit biti hudo udarjen, prizadet
to be hard pressed; ali to be hard put to it biti v hudi stiski, biti na tesnem
to be hard up biti v denarni stiski
to die hard težko umreti
to drink hard močno piti
hard earned težko zaslužen
to follow hard upon tesno slediti
hard got težko pridobljen
to look hard at nepremično koga gledati, z očmi meriti
hard set v stiski; trmast; negiben
it will go hard with him slabo mu kaže, trda mu prede
to run one hard biti komu za petami
hard upon takoj nato
to try hard zelo se potruditi

hare [hɛə] samostalnik
zoologija zajec

mad as a March hare brezglav, nor, divji
to run (ali hold) the hare and hunt (ali run) the hounds sedeti med dvema stoloma
hare and hounds igra, v kateri preganjani pušča sledi
first catch your hare then cook him ne delaj računov brez krčmarja

*hareng [arɑ̃] masculin slanik; populaire zvodnik

hareng frais, frit (ali grillé), mariné, salé (ali pec), saur (ali fumé) svež, ocvrt, mariniran, nasoljen, prekajen slanik
sec comme un hareng dolg in mršav, suh ko trska
serrés, pressés comme des harengs (en caque) stisnjeni ko slaniki (v sodu), ko sardine (v konservi)
la caque sent toujours le hareng (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa

harfa samostalnik
1. (brenkalo) ▸ hárfaPovezane iztočnice: baročna harfa, električna harfa, gotska harfa, keltska harfa

2. (igranje harfe) ▸ hárfa
3. (glasbenik) ▸ hárfaHarfistični oddelek je imel minula leta težave s prevozom inštrumentov na koncerte, lani se je tabora udeležil celo kvartet harf. ▸ A hárfatanszéknek az elmúlt években gondot jelentett a hangszerek koncertekre szállítása, tavaly a zenei táborban egy hárfakvartett is részt vett.

4. arhitektura (o konstrukciji mostu) ▸ hárfa
Ali bo najdaljši most v državi, 800 metrov dolgi most čez Muro, zgrajen kot brod ali harfa, še ni bilo odločeno. ▸ Még nem dőlt el, hogy az ország leghosszabb, a Mura folyón átívelő 800 méteres hídját komphídként vagy hárfahídként építik meg.

hárfa arpa f

igrati na harfo tocar (ali tañer) el arpa

hark [ha:k] neprehodni glagol & prehodni glagol
poslušati, prisluškovati; klicati pse (lov)

to hark back vračati se na isto stvar, lov vrniti se na staro sled
to hark forward (ali on) gnati naprej
lov hark away! naprej (poziv psom)

harmless [há:mlis] pridevnik (harmlessly prislov)
neškodljiv; nestrupen (kača); nedolžen, nič hudega sluteč

pravno, ekonomija to hold (ali save) s.o. harmless povrniti komu škodo

harmonia -ae, f (gr. ἁρμονία)

1.
a) soglasje, blagoglasje v glasbi: Ci., Vitr., Ap., Lact.
b) sklad, skladnost, složnost, npr. med dušo in telesom: Lucr., Macr., ali čutnih nagonov: harmoniae Veneris Lucr.; tudi h. caeli (nadzemeljskih svetov): Plin., M., Macr.

2. meton. napev, petje: Prud. — Kot nom. propr. Harmonia -ae, f (gr. Ἁρμονία) Harmoníja, hči Marsa in Venere, Kadmova soproga, mati Semele in Ino: O., Hyg.

harmónika accordéon moški spol

klavirska harmonika accordéon à clavier (ali à touches)
ustna harmonika (orglice) harmonica moški spol

harness¹ [há:nis] samostalnik
konjska zaprega; listno brdo pri statvah; nosilno ogrodje pri nahrbtniku; jermenje pri padalu
zgodovina oklep

double harness dvovprega, šaljivo zakonski jarem
figurativno in harness vprežen v delo
to die in harness umreti sredi dela
to get back into harness povrniti se na delo po dopustu
to work (ali run, mark) in double harness delati s partnerjem, imeti partnerja pri delu; figurativno poročiti se, biti poročen

harpē -ēs, f (gr. ἅρπη srp)

1. srp: Val. Fl.

2. srpast meč, Merkurjev krivec (raven, toda s srpastim nastavkom, čisto lat. falcatus ali hamatus ensis, lunatum ferrum): O., Val. Fl.; Merkur ga je posodil Perzeju, da bi z njim usmrtil Meduzo, zato: Cyllenis harpe O., Lucan.

3. žlahtni sokol (Falco gentili Linn.): Plin.

hásniti to be useful (ali of use ali of service ali of help); to serve, to be (ali to prove) profitable (ali advantageous ali serviceable ali good for ali helpful ali efficacious)

ne hásniti to prove useless (ali inefficacious ali abortive ali ineffectual ali inadequate ali fruitless); to be in vain

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

hastīle -is, n (hasta)

1. drog, deblo, kol, ročník: detorta hastilia Sen. ph. krivi koli, h. candelabri Vulg., arcus curvantur flexis hastilibus Amm. po zapognjenem lesu; kot opora mladim trtam in drugim rastlinam = kolec, količ(ek): Col., Plin., Hier. ap. Aug., rasae hastilia virgae fraxineasque aptare sudes V.; pesn.: densis hastilibus horrida myrtus ali myrtus validis hastilibus V. z močnim vejevjem.

2. occ. kopjišče, sulišče: ferrum, quod ex hastili in corpore remanserat N., missile telum hastili abiegno L., bipalme spiculum hastili semicubitali infixum L., e silva hastile recisum O., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., h. de vepribus Col.

3. sinekdoha metalno kopje: adducto contortum hastile lacerto inmittit V., Picus fixurus apros … hastilia bina ferebat O., arma hastilia Cu. metalno orožje, curvatum h. Iuv., h. contorquere Sil., h. torquere Vop.

hat¹ [hæt] samostalnik
klobuk; kardinalski klobuk
figurativno kardinalstvo

sleng my hat! za vraga!
top hat cilinder
britanska angleščina, sleng a bad hat pokvarjenec
as black as my hat čisto črn
figurativno red hat kardinalstvo
hat in hand hlapčevsko, servilno
high hat domišljav
hats off to him! klobuk dol pred njim!
under one's hat v tajnosti, skrivoma
ameriško at the drop of a hat takoj, zaradi najmanjšega povoda
I'll eat my hat if naj me vrag vzame, če
his hat covers his family čisto sam je, nikogar nima
to hang up one's hat in s.o.'s house obnašati se v tuji hiši po domače, ugnezditi se pri kom
to keep it under one's hat obdržati kaj zase
to pass (ali send) round the hat for pobirati denarne prispevke za
to raise one's hat odkriti se v pozdrav
to receive the hat postati kardinal
to take one's hat off to s.o. klobuk pred kom sneti
to throw one's hat in the ring izzvati koga na boj
to talk through one's hat širokoustiti se, pretiravati
to touch one's hat dotakniti se klobuka v pozdrav