Franja

Zadetki iskanja

  • aēneolus 3 (demin. aēneus) lično iz medi (brona) izdelan: Petr.
  • Aenēsī (Aenēsiī), gl. Aenēās.
  • aeneus [eií:niəs] pridevnik
    medeninast, bronast
  • aēneus, star. ahēneus 3

    1.
    a) brončen, iz brona, meden: Pl., Ca., Varr., Cu., Gell., candelabra, equus, statua Ci., columna L., loricae Ci., N., signa H.; subst. aēneum -ī, n bronasta posoda: Ca., Plin.
    b) bronaste barve, rdeče rumen: barba Suet.

    2. pren.
    a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: turris H., O., hic murus aēneus esto H. trden.
    b) aēnea proles bronasti (železni) rod, bronasta (železna) doba: O.
    c) v denar spremenjen: frumentum Cod. Th.
  • Aeniānes -um, m (Αἰνιᾶνες) Eniani, staro gr. ljudstvo v južni Tesaliji na obronkih gore Ojte: Ci., L.
  • Aenīdēs -ae, m (Αἰνίδης) Enid,

    1. gl. Aenēās.

    2. potomec Eneja (Αἰνεύς), Kizikovega očeta; od tod pl. Aenīdae = Kizičani, preb. mesta Kizika (Cyzicum): Val. Fl.
  • aenigma -atis, n (αἴνιγμα)

    1. uganka, zagonetka: O., Gell., Vulg.

    2. pren.
    a) zagonetnost = temen (nejasen) namig: Petr., Iuv., somniorum Ci. Oppiorum Ci. ep., pervenit res usque ad aenigma Q. do zbadanja.
    b) zagonetka = pretemna (torej napačna) alegorična razložitev (ret.): Ci., Q.
    c) skrivnostni nauk, skrivnost: Aegyptiorum aenigmata Arn.
  • aenigmaticus 3 (aenigma) zagoneten: Cass.
  • aenigmatista -ae, m (aenigma) pesnik in pevec ljudskih pesmi: Aug., Sid.
  • aēnipēs, star. ahēnipēs, -pedis (a[h]ēnus in pēs) z bronastimi nogami: boves O.
  • Aēnobarbus (Ahēnobarbus) -ī, m (aēnus, ahēnus in barba) Aenobarb = "Rdečebradec", priimek Domicijevega rodu; znan je zlasti Cn. Domitius Aēnobarbus Gnej Domicij Aenobarb, Agripinin mož, Neronov oče: Suet.
  • Aenos, gl. Aenus.
  • aēnulum -ī, n (demin. aēnum) bronast kotliček: P. F.
  • Aenus (Aenos) -ī

    1. fem. = (Αἶνος) En, mesto v Trakiji ob izlivu reke Hebra (današnje Marice): Ci. idr. Od tod preb. Aeniī -ōrum, m (Αἴνιοι) Enci: L.

    2. masc. = reka En (zdaj Inn): ad occupandam ripam Aeni fluminis T.
  • aēnus, star. ahēnus 3, star., pozneje bolj pesn. soobl. = a(h)ēneus

    1. bronast, meden: Ca., Lucr., falx V., O., thorax, crateres V.; pesn.: lux V. lesk brona. Od tod subst.
    a) aēnum in ahēnum -ī, n (sc. vas) bronasta, (medna) posoda, bronast kotel: Ca., H. idr., litore aēna locant V.; poseb. kotel za kuhanje barv, barvarski kotel: Tyrium O. velleribus quisquis ahēna paras
    b) aēna -ae, f bronast, poseb. barvarski kotel: Plin.

    2. pesn. pren.
    a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: manus H., iuga Val. Fl.
    b) trd kakor bron ali kamen, neizprosen: corda Stat.
  • Aeolēs (star. in nav. obl. Aeole͡is in Aeolīis) -um, m (Αἰολεῖς) Eolci, eno izmed štirih glav. gr. ljudstev, imenovano po svojem mitičnem pradedu Eolu, Helenovem sinu (prim. Aeolus). Eolci so sprva prebivali v Tesaliji, od koder so se razširili po Peloponezu, prešli na otok Lezbos in v severozahodno Malo Azijo: Varr., Ci., Prisc. idr. Od tod adj.

    1. Aeolius 3 (Αίόλιος) eolski (poseb.): puella (= Sappho) H., fides (-ium) H., carmen H., lyra O., plectrum Pr. Od tod Subst.
    a) Aeolia -ae, f (sc. terra) = Aeolis, Eolija, severozahodna maloazijska obala od reke Herma do Helesponta z 12 mesti: Ci., N., Plin.
    b) Aeoliī: Vell., Serv. ali Aeolī: Mel., Cornutus ap. Cass. -ōrum, m maloazijski Eolci.

    2. Aeolicus 3 (Αἰολικός) eolski: gens Plin. littera Q.

    3. Aeolis -idis, acc. -ida, f (Αἰολίς, sc. γῆ) Eolida, maloazijska Eolija (gl. pri Aeolia): N., L. idr.; v širšem pomenu Eolija s Troado vred: Mel., Plin.
  • aeolian [ióuliən] pridevnik
    prednjeazijski; vetrn, zračen
  • aeolic [iɔ́lik] ➞ aeolian
  • Aeolidēs, gl. Aeolus.
  • aeolipilae -ārum, f (Aeolus in pila žoga) vetrna obla, priprava za ugotavljanje jakosti vetrov: Vitr.
Število zadetkov: 10000