Franja

re-cubō -āre -āvī (re in cubāre) na hrbtu (vznak, nazaj) naslonjen ležati, spati, ležati, počivati: Cu., Tib., Plin. iun., Val. Fl., Isid., recubare in hortulis suis Ci., in antro sus V., solo (abl.) recubans V., in sinu consulis L. (o hotnici, vlačugi, prostitutki), recubans sub tegmine fagi, recubare super ossa semiesa antro cruento V.

recuperate [rikjú:pəreit] prehodni glagol & neprehodni glagol
(pri)dobiti nazaj (moči, zdravje), dati zopet nazaj komu (moči); okrepiti
figurativno spraviti zopet na noge koga; opomoči si, okrevati, okrepiti se
figurativno opomoči si (od finančnega udarca)

recur [rikə́:] neprehodni glagol
vrniti se, vračati se, vračati se v mislih ali besedah (to na)
zopet nastopiti (dogodek), ponoviti se, obnoviti se; zateči se (to k)
pasti na pamet, priti na um, spomniti se

an ever recurring question vedno nastopajoče, stalno se ponavljajoče vprašanje (problem)
recurring decimal matematika periodična decimalka
recurring disease ponavljajoča se bolezen
it recurred to me spomnil sem se
to recur in (on, to) the mind priti nazaj na um, na pamet

recúrge recúrg vi.

1. zatekati se, zateči se, obrniti se na

2. pomagati si z, uporabljati, uporabiti

rèćāt -áta m (t. rekat, ar.) priklanjanje in padanje na tla pri molitvi, ki se imenuje namaz

red-arguō -ere -uī -ūtum (re in arguere)

1. z razlogi odbi(ja)ti, utemeljeno zavrniti (zavračati), spodbi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, z dokazi pobi(ja)ti, ovreči, na laž postaviti (postavljati) koga: N., Suet. idr., redargue me, si mentior Ci., dies redarguet verba V., improborum prosperitates redarguunt potestatem deorum Ci. kažejo, da je ni; abs.: quis redarguerit? Ci.

2. (skoraj = coarguere) (ob)dolžiti, (o)kriviti koga česa, (po)očitati komu kaj: aliquem ignorantiae, stultitiae redarguere Lact.

3. neovrgljivo (neovržno) dokaz(ov)ati (z ACI): rationem falsam esse Gell.

red-igō -ere -ēgī -actum (red + agere)

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj gnati (goniti), nazaj tirati, zagnati (zaganjati), (za)poditi, zavrniti (zavračati), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): redigere rupe capellas O., taurum in gregem Varr., hostium equitatum in castra L., aliquem Capuam L.; metaf.: rem ad pristinam belli rationem redigere C. bojevanje spraviti v prejšnji položaj = poprijeti se zopet starega načina bojevanja (stare taktike), zopet se bojevati na stari način (po stari taktiki), redigis in memoriam nostram te domi Lentuli esse educatum Ci. kličeš nam v spomin, homines in gratiam redigere Ter. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati; occ. (glede na obseg, število, vrednost) (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (s)krčiti, (z)nižati, omejiti (omejevati), v pass. (s)krčiti se, (z)manjšati (zmanjševati) se, (z)nižati se, pri(haja)ti na … , pasti (padati) na … : hos (sc. octo libros) ad sex libros redigere Varr., ex DC ad tres senatores se redactos esse dixerunt C., ad paucitatem Cu., familia ad paucos redacta Ci., ad numerum duorum redigor O., ad nihilum redigere L., Lucr., ad assem redigere Plin., vilem redigi ad assem H., aliquem (aliquid) redigere (eo), ut … Ci., Ter., L., Sen. ph., Lucr., mentem in timores H. do bojazni znižati = v strah spraviti, vnesti bojazen, ad internecionem C. uničiti, victoriam ad vanum et irritum L. spodnesti (obrezuspešiti) in izničiti.

2. (denar) (iz)terjati, poterjati: Icti. idr., omnem redegit Idibus pecuniam H., redigere omne argentum Pl., omnem pecuniam ex vectigalibus Ci., multum auri est redactum Eutr., pecuniam ex capto Cu. zahtevati, terjati kot odkupnino, bona vendere et in publicum redigere L. in izkupiček poslati (oddati) v državno blagajno (izročiti državni blagajni), praedam in fiscum redigere T. za državni zaklad zaseči (zasegati), pars praedae ad quaestorem redacta est L. je pripadel kvestorski blagajni, frumenti copia penes istum redacta est Ci. je prišla v njegove roke; occ. izkupiti, iztržiti, dobiti, prejeti: quantam pecuniam ex bonis patriis redegisset Ci., HS ducenties ex praeda redactum est L. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. v kako stanje (položaj) spraviti (spravljati), (pri)siliti, pripeljati, privesti, dovesti: Ter., Sen. rh., Iust., Eutr. idr., redigere in versiculos Q., ad ultimam tabem corpus (o ljubezni) Val. Max., in cinerem Hier., ficos in formam panis Col., sub potestatem N., sub imperium N., C., sub ius dicionemque L., bolje civitatem in potestatem C., Ci., in dicionem Ci., in servitutem C. zasužnjiti, Arvernos in provinciam (in formam provinciae L.) redigere C. Arvernsko spremeniti v provinco, narediti za provinco, in ordinem redigere
a) spraviti (spravljati) v red: Corn., Q.
b) spreje(ma)ti v kanon klasikov, uvrstiti (uvrščati), prište(va)ti med klasike: Q.
c) (po)klicati ali pozvati (pozivati) k redu (miru), zahtevati brzdanje (naj se kdo brzda), zavrniti: L. fr. ap. Prisc., Suet.; metaf.: quasi aliquid redigere Plin. iun. omejiti.

2. occ. (z dvojnim acc.) narediti, napraviti, storiti: ea facilia ex dificillimis animi magnitudo redegerat C. najtežje lahko narediti, Suebi Ubios infirmiores redegerunt C. so oslabili.

redínče -eta s dial. pujsek, ki je na vrsti, da ga (npr. pastirji na hrastovi paši) zakoljejo in skupno pojedo

redkobeséden -dna -o malorječiv, malorek, škrt u riječima, težak na riječima, rečima

redolence [rédələns] samostalnik
sladek, dišeč, prijeten vonj ali duh
figurativno spomin na

redolent [rédələnt] pridevnik
(redko) prijeten, sladek (o vonju); močno dišeč, vonjav, ki diši (of, with po)
figurativno ki spominja na

a coat redolent of tobacco po tobaku dišeč suknjič
a castle redolent with mystery s skrivnostnostjo ovit grad
a scene redolent of the Middle Ages na srednji vek spominjajoč prizor
a tone redolent with contempt zaničevanja poln ton
to be redolent of sth. figurativno dišati po; namigovati, cikati na, spominjati na, imeti duh (vonj) po

redonner [rədɔne] verbe transitif zopet, vnovič dati, vedno dajati, nazaj dati, vrniti (udarce); naprej dati, predati; izročiti; prinesti na dan; théâtre zopet igrati; (lov) zopet splašiti; verbe intransitif pasti nazaj (dans v); spet se začeti; znova napasti

se redonner znova se posvetiti (à quelque chose čemu); medsebojno si nazaj dajati
redonner du courage à quelqu'un komu zopet poguma vliti
il redonne dans ses erreurs passées spet zapada v svoje pretekle zmote

redound [ridáund]

1. neprehodni glagol
biti obilen (čezmeren, odvečen), obilovati, biti na pretek, narasti; teči nazaj, priti nazaj (upon na)
vračati se, vrniti se, pasti nazaj (upon na)
izvirati, izhajati (from, out of iz)
biti posledica (česa), priti do, rezultirati, prispevati (to k)
povečati, pospeševati napredek
arhaično valovati, preplavljati, kipeti (o vodi, valovih)
arhaično odmevati, odzvanjati

2. prehodni glagol
odbijati, odražati; dati, dodati

it redounds to his credit v čast mu služi
it will redound to our advantage to nam bo v korist
a benefit redounds upon the benefactor dobro delo konec koncev koristi dobrotniku
his success will redound to the fame of the university njegov uspeh bo prispevek k slovesu univerze

reduce [ridjú:s]

1. prehodni glagol
zmanjšati, znižati, skrčiti
matematika & kemija (z)reducirati, spremeniti (v); privesti (nazaj na), vrniti v prejšnje stanje; prignati, pritirati (k), zlomiti odpor; prisilno koga premestiti, prisiliti, privesti (to k)
podvreči, podjarmiti; izreči sodbo; rešiti; sneti; pomanjšati, napraviti v manjšem merilu, v manjši obliki; omejiti (to na)
stisniti, zategniti; oslabiti, izčrpati; razredčiti (barve)
medicina uravnati; znižati, spustiti (cene)
arhaično spraviti na pravo pot
arhaično zopet poklicati v spomin
vojska (redko) degradirati, znižati (odvzeti) službeno stopnjo
vojska (redko) odpustiti, razpustiti

reduced from 3 shillings prej(šnja cena) 3 šilinge
in reduce circumstances obubožan, v bedi, v stiski (po obilju)
in a reduced state v slabem stanju, oslabljen
at reduced prices po znižanih cenah
at reduced fare po znižani vozni ceni
on a reduced scale v zmanjšanem merilu, v malem
to reduce to absurdity privesti do absurda
to reduce to ashes spremeniti v pepel, sežgati
to reduce to beggary privesti, spraviti na beraško palico
to reduce to classes razvrstiti v razrede
to reduce clerks zmanjšati število uslužbencev, odpustiti uslužbence
to reduce to a common denominator spraviti na skupni imenovalec
to reduce to despair pritirati, spraviti v obup
she was reduced to despair zapadla je v obup
to reduce a dislocation naravnati izpahnjen ud
to reduce to distress onesrečiti (s.o. koga)
to reduce a fraction reducirati, skrčiti ulomek
to reduce ore to metal staliti kovino iz rude
to reduce money preračunati šilinge v penije ipd.
to reduce a non-commissioned officer to the ranks degradirati podčastnika v navadnega vojaka
to reduce to nothing uničiti
to reduce to obedience prisiliti k pokorščini
to reduce to order spraviti v red, urediti
to reduce a request to writing napisati prošnjo
to reduce to poverty osiromašiti (koga)
to reduce the speed zmanjšati hitrost
to reduce to a system spraviti v sistem
he was reduced to sell his house bil je prisiljen prodati svojo hišo
to reduce to tears ganiti do solz
to reduce theories to practice uporabiti teorijo v praksi
to reduce a town vojska streti odpor mesta
to reduce to writing spraviti v pismeno obliko

2. neprehodni glagol
shujšati; zmanjšati se, reducirati se

reduced to a skeleton do kosti shujšan

reducir [-zc-, pret: -uje] postaviti nazaj v prejšnje stanje; spremeniti v; zmanjšati, reducirati, omejiti; razredčiti (barvo); spreobrniti (nevernike); uravnati (spahnjen ud); krajšati (ulomek); pregovoriti, na svojo stran spraviti

reducir a ceniza(s) upepeliti
reducir a dinero v denar spremeniti
reducir a la miseria na beraško palico spraviti
reducir a la obediencia k poslušnosti pripraviti
reducir a silencio k molku pripraviti, utišati
reducirse en los gastos omejiti svoje izdatke
reducirse a lo más preciso omejiti se na najnujnejše; na kratko povedati
me he reducido a estar en casa odločil sem se ostati doma

reducírati -am (lat. reducere) reducirati, redukovati, smanjiti, svesti na manju mjeru: reducirati nameščence, denarno podporo

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

redundant [ridʌ́ndənt] pridevnik (redundantly prislov)
preobilen, (ki ga je) na pretek, odvečen, nepotreben; čezmeren, pretiran, nezmeren; prenatrpan (with z)
bujen, razkošen, prekipevajoč, bogat; razmetan, raztresen

redundant style odvečnih besed prepoln slog
redundant workers odvečna delovna sila

red-undō -āre -āvī -ātum (red in unda) „nazaj valovati“, od tod

1. razli(va)ti se čez kaj, stopiti (stopati) čez bregove, udariti (udarjati) čez bregove, preplaviti (preplavljati), poplaviti (poplavljati), (s)teči, liti, izli(va)ti se, (s)cediti se: mare numquam redundat Ci., Nilus campis redundat Lucr. poplavi polja, pituita redundat in corpore Ci., cibus necessitatem, ubi minime deceret, vomendi, et cibus non recens, ut accidere interim solet, redderetur, sed usque in posterum diem redundaret Q. izdatno (v izdatni meri) zadošča, sanguis in oculos redundat Plin. Od tod pt. pf. redundātus 3 pesn.
a) = redundans razlivajoč se, prekipevajoč: amne redundatis fossa madebat aquis O.; pa tudi tja in nazaj plivkajoč (pljuskajoč, valujoč, lijoč): boreae vis … redundat … flumine cogit aquas O.; od tod: omnis hic locus acervis corporum et civium sanguine redundavit Ci. kri se je cedila po tem kraju, ta kraj je bil preplavljen (prepojen, je obiloval) s krvjo, testis est Asia, quae magnis oppressa hostium copiis, eorum ipsorum sanguine redundavit Ci., illa crux, quae etiam nunc civis Romani sanguine redundat Ci., hesternā cenā redundantes Plin. iun. se prenapolnjeni (prenasičeni) od …

2. metaf.
a) obilno se izli(va)ti, privre(va)ti, (pri)teči kam, poplaviti (poplavljati) kaj, vsuti (usuti), usipati (usipavati), vsipati (vsipavati) se na kaj, zade(va)ti ali doleteti koga kaj (vselej le o kakem zlu ali nesreči): omnes in me meosque redundant ex fonte illo dolores Ci., nationes in provincias redundare poterant Ci., in me periculum redundavit, infamia ad amicos redundat Ci., ex tenui vectigali aliquid redundabit Ci. preostane, ex ea causa redundat Postumius Ci. izhaja popolnoma kriv; occ. (o govornikih in govoru) biti preobilen, obilovati, prekipevati: (sc. Stesichorus) redundat atque effunditur Q., Asiatici oratores parum pressi et nimis redundantes Ci., verba effervescentia et paulo nimium redundantia Ci.; pesn. z acc.: raucis talia faucibus redundat Stat. hitro govori (brboče, brbota, brbra).
b) (z abl.) obilovati s čim, imeti obilo česa, imeti (na voljo) (pre)obilico česa: luctu redundat victoria Ci., tuus deus non digito uno redundat Ci. nima niti prsta odveč, Hispanias armis non ita redundare T., Curiana defensio redundavit hilaritate Ci.; occ. biti (iz)obilen, biti v izobilju na voljo: ornatus orationis in aliquo redundat Ci., munitus iudicibus fuit, quorum hodie copia redundat Ci., nulla species neque praetermittatur neque redundet Ci. — Od tod adj. pt. pr. redundāns -antis prekipevajoč, obilen: Ambr., siquidem redundantia liquorum fiant corpora Cael., amputatio et decussio redundantioris nitoris Tert.; adv. redundanter

1. (pre)obilno, v (pre)polni meri: redundantius bibere Ambr. preobilno, čez mero.

2. s preobilno obširnostjo, preobširno, preobsežno, preobilno, predolgovezno: immodice et redundanter Plin. iun.

rééditer [reedite] verbe transitif zopet, na novo izdati (knjigo); figuré zopet razširiti (govorico); ponoviti (športno zmago)