Franja

obligación ženski spol zaveza, obveznost, dolžnost; zadolžnica

obligación del servicio militar obvezna vojaška služba
por obligación iz gole uradne dolžnosti
sin obligación brezobvezno
contraer (imponer) una obligación sprejeti (naložiti) dolžnost
cumplir con una obligación izpolniti obveznost
primero es la obligación que la devoción dolžnost je prva
faltar a sus obligaciónes ne izpolniti svojih obveznosti

obliger [-že] verbe transitif obvezati, zavezati, prisiliti (à k); izkazati ustrežljivost (quelqu'un komu)

cela ne m'oblige pas to zame ni obvezno
vous m'obligerez beaucoup zelo vam bom hvaležen
je vous serais fort obligé zelo bi vam bil hvaležen
je suis obligé de partir moram oditi, odpotovati
bien obligé! hvala lepa!
s'obliger à obvezati se za
s'obliger pour jamčiti za

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

oblivious [əblíviəs] pridevnik (obliviously prislov)
pozabljiv
poetično ki prinaša pozabo

to be oblivious of s.th. pozabiti na kaj
to be oblivious to s.th. biti gluh za kaj, ne meniti se za kaj

oblīvius 3 (oblinere) preplaknjen, prepran, metaf. o besedah, za katere se ne ve, ali so tujke ali domače: igitur quoniam in haec sunt tripertita verba, quae sunt aut nostra aut aliena aut oblivia, de nostris dicam cur sint, de alienis unde sint, de obliviis relinquam Varr.

obljúba promesse ženski spol , engagement moški spol , vœu moški spol

dati obljubo faire une promesse, promettre
dati slovesno obljubo faire un serment solennel, prêter serment
dajati komu prazne obljube nourrir quelqu'un de promesses; familiarno payer quelqu'un en monnaie de singe
odvezati koga od obljube délier quelqu'un de sa promesse
prelomiti obljubo enfreindre (ali trahir, violer) sa promesse
ne izpolniti obljube manquer à sa promesse
obljuba dela dolg chose promise, chose due

obljúba (-e) f promessa; parola:
izpolniti obljubo, ne izpolniti obljube essere fedele alla promessa, mantenere la promessa; mancare alla promessa
sneti obljubo rimangiarsi la parola
pren. prazna obljuba promessa di marinaio
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito

obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho

obljúbljati ➞ obljubiti; (dajati upe) to bid fair, to give hope, to show promise (of), to raise expectations, to hold out hopes (of)

dekle obljublja, da bo lepotica the girl shows promise (ali holds out hopes) of becoming a beautiful woman
ne obljubljam si mnogo od tega I do not expect much from it
stvar je veliko obljubljala, pa se je razblinila v nič it was only a flash in the pan

obmóčje region; sphere, province, precincts pl; (revir, rejon) beat, range

v obmóčju within range of, in the region of
v obmóčju mejá within the limits (of)
obmóčje delovanja range of activities
zunaj obmóčja (izven) mojega obmóčja off my beat
to ne spada v moje obmóčje (področje) it is not within my province

obnášanje behaviour; conduct; demeanour; manners pl

lepo obnášanje good manners, mannerliness
ne morem razumeti njegovega obnášanja do mene I cannot understand his behaviour towards me
lepo (slabo) obnášanje good (bad) conduct
on je lepega obnášanja he has good manners

obnášati se se comporter, se conduire

ne zna se obnašati v družbi il ne sait pas se conduire en société, il manque de savoir-vivre

obnášati se to behave; to conduct oneself; to comport oneself

ne zna obnášati se he does not know how to behave himself, he has no manners
zelo lepo se je obnašal do mene he behaved nicely towards me

obnášati se comportarse; conducirse; portarse

ne zna se obnašati no tiene modales; no sabe conducirse como es debido

obnemógel (-gla -o) adj.

1. sfinito, esausto, spossato:
tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare

2. pren. impotente:
obnemogla jeza rabbia impotente

obnêsti se réussir, avoir du succès, répondre à l'attaque, faire ses preuves

vse se mu obnese tout lui réussit
ne obnesti se ne pas réussir, échouer

obnes|ti se [ê] (-em se)

1. dobro, slabo, še kar: ausfallen

2. (prestati preizkušnjo) sich bewähren, le človek: seinen Mann stehen/stellen

3.
Xu se (nekaj) obnese X hat mit (einer Sache) Erfolg
Xu se (nekaj) ne obnese dem X geht (etwas) schief/bringt (etwas) keinen Nutzen

obnêsti se (-nêsem se) perf. refl. fare buona prova, riuscire bene; fruttare:
nova naprava se je obnesla il nuovo apparecchio ha dato buona prova
letina se je letos obnesla quest'anno il raccolto è stato buono
slabo se obnesti, ne obnesti se fallire, riuscire male

obnêsti se dar buen resultado; salir bien; responder a las esperanzas; hacer valer; probar su eficacia; satisfacer las exigencias

ne se obnesti frustrarse, fracasar
to se slabo obnese esto no proba su eficacia
nič se mu ne obnese todo le sale mal
vse se mu obnese todo le sale bien

ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)

1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.

2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.

3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus.