Franja

sôdba pravno jugement moški spol , arrêt moški spol , sentence ženski spol , décision ženski spol ; (porotnikov) verdict moški spol ; (mnenje) opinion ženski spol , avis moški spol

po moji sodbi à mon jugement, à mon avis
božja sodba jugement de Dieu, ordalie ženski spol
črepinska sodba ostracisme moški spol
oprostilna sodba jugement d'acquittement, sentence absolutoire
poslednja sodba Jugement (dernier)
vrednostna sodba jugement de valeur
sodba v odsotnosti (obtoženca) jugement par contumace (ali par défaut)
izreči sodbo prononcer (ali rendre) un jugement (ali un arrêt, un verdict), faire le prononcé d'un jugement
izvršiti sodho exécuter un jugement
potrditi sodbo confirmer un jugement
razveljaviti sodbo annuler (ali casser, infirmer, invalider) un jugement
spremeniti sodbo modifier (ali réformer) un jugement
narediti si, ustvariti si sodbo o se faire une opinion sur
sodbo izreči o čem émettre (ali prononcer, porter) un jugement sur quelque chose, se prononcer sur quelque chose
zoper sodbo se pritožiti, vložiti priziv proti sodbi appeler (ali faire appel) d'un jugement
v tej zadevi mu ne gre sodba il n'est pas compétent dans cette affaire

soddisfazione f

1. zadovoljitev, zadovoljevanje; zadostitev, zadoščenje; satisfakcija; ekst. opravičilo:
chiedere, ricevere soddisfazione di qcs. zahtevati, prejeti zadoščenje za kaj

2. zadovoljstvo; radost; ekst. veselje, užitek:
le soddisfazioni della vita življenjske radosti
un lavoro che dà soddisfazione delo, ki daje zadovoljstvo

sodelovánje collaboration ženski spol , coopération ženski spol , concours moški spol

s sodelovanjem en collaboration avéc, avec le concours de
kulturno (mednarodno) sodelovanje coopération culturelle (internationale)

sóden judiciaire, légal, de justice, du tribunal

sodni dan le jour du jugement dernier, la fin du monde
sodni dvor cour ženski spol de justice, tribunal
sodna dvorana salle ženski spol d'audience (d'un tribunal), prétoire moški spol
sodni izvedenec expert moški spol auprés des tribunaux
sodna medicina médecine légale
sodnomedicinski médico-légal
sodna oblast autorité ženski spol judiciaire (ali juridiction nelle), magistrature ženski spol
sodni okoliš circonscription ženski spol judiciaire, juridiction ženski spol
sodni pečat sceau moški spol du tribunal
sodna pisarna greffe moški spol
sodni pisar greffier moški spol
sodne počitnice vacations ženski spol množine
sodni postopek procédure ženski spol
sodne pristojbine droits moški spol množine de justice
sodna razprava débats moški spol množine (judiciaires)
sodni sluga huissier moški spol (audiencier)
sodni stroški frais moški spol množine de justice, dépens moški spol množine
sodni zdravnik médecin moški spol légiste

sodi|ti² [ó] (-m) (presojati) urteilen (po čem nach einer Sache urteilen, po videzu nach dem Schein urteilen)
le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

sodník (-a) | -íca (-e) m, f

1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
sodnik za prekrške pretore
sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
sodnik porotnik giudice popolare
sodnik prisednik giudice a latere
sodnik za ločitve divorzista

2. šport. arbitro; giudice di gara:
glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
stranski sodnik segnalinee
točkovni sodnik giudice di gara

3. pren. giudice:
čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
mirovni sodnik giudice di pace
preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
sodnik poročevalec giudice relatore
nebeški, večni sodnik il supremo giudice
hist. mestni sodnik magistrato

soffrire

A) v. tr. (pres. sōffro)

1. trpeti, prenašati:
soffrire il caldo, il freddo prenašati vročino, mraz
soffrire la fame, la sete, la miseria trpeti lakoto, žejo, bedo
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti peklenske muke

2.
non soffrire ne prenesti, ne prenašati, ne trpeti; sovražiti:
non posso soffrire gli ipocriti ne prenesem hinavcev

B) v. intr.

1. trpeti

2. med. trpeti za, imeti težave s čim:
soffrire di mal di testa trpeti za glavoboli
soffrire agli occhi imeti težave z očmi

3. veneti

sofoco moški spol zadušitev; figurativno jeza, srd

le dió un sofoco zadušiti ga je hotelo

soglásen concordant, conforme; unanime

soglasno d'un commun accord, à l'unisson, unanimement, à l'unanimité
sogla sno z conformément à, en conformité avec, en harmonie avec
glede tega so vsi soglasni tout le monde est d'accord là-dessus
soglasno sprejeti predlog adopter une motion à l'unanimité

soglášati (-am) imperf.

1. consentire, convenire

2. concordare, essere d'accordo:
soglašati s predlogom concordare sulla proposta

3. accordarsi:
torbica in čevlji soglašajo z obleko la borsetta e le scarpe si accordano con l'abito

soir [swar] masculin večer; popoldan; čas od poldneva do polnoči

au, le soir zvečer
du matin au soir od jutra do večera
au soir tombant ob zmračitvi
à dix heures du soir ob desetih zvečer (ponoči)
à ce soir! nasvidenje nocoj, zvečer!
le soir de vie starost
dimanche soir v nedeljo zvečer
tous les mardis soir(s) vsak torek zvečer
hier (au) soir sinoči
presse féminin du soir večerni tisk
la veille au soir prejšnji večer, zvečer prejšnjega dne
le grand soir (figuré) oznaka za revolucijo v krogih anarhistov, pozneje komunistov
le soir descend, tombe noč pada na zemljo

sòl sel moški spol , esprit moški spol

brez soli sans sel, sans saveur, insipide, fade, figurativno sans intérêt, sans objet
dišeča sol sel volatil, sels anglais, sels
debela sol gros sel
drobna sol sel fin
grenka sol sel amer, sel d'epsom, sulfate de magnésium
jelenova sol carbonate d'ammonium, sel volatil d'Angleterre
kalijeva sol sel potassique (ali de potassium)
kamena sol sel gemme
kuhinjska sol sel de cuisine, gros sel
lužna sol sel alcalin, potasse ženski spol
morska sol sel marin
ščavna sol sel d'oseille, oxalate moški spol monopotassique
živinska sol sel gris (ali non raffiné)
davek na sol impôt moški spol sur le sel, gabelle ženski spol
rudnik soli mine ženski spol de sel (gemme)
žila soli (v rudniku) veine ženski spol (ali filon moški spol) de sel
variti, pridelovati sol sauner

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

solea -ae, f (solum)

1. podplat z jermeni (stoglami), na vrhu noge s stoglami in trakovi privezan tako, da so bili prsti in zgornji del noge prosti, sandala. Take sandale so v Rimu nosili moški in ženske, toda le doma; pred vsakim obedom so jih odložili oz. sezuli, po obedu pa so jih sužnji obedovalcem zopet privezali na noge. Zunaj hiše so v njih hodili le mehkužneži: Luc. ap. Gell., O., Pers., Plin., Iuv., Gell. idr., soleas demere Pl. ali deponere (pred obedom) Mart., soleas poscere (po obedu = hoteti oditi) H., Sen. rh., Plin. iun., soleas festinare S. fr. hitro obuti sandale.

2. metaf. zaradi podobnosti
a) prisilni čevlji, nekake nožne spone (okovi): ligneae Ci., Corn.
b) podplat, čevelj, neko obuvalo za živali, ki ni bilo pribito z žeblji kakor podkev, ampak so ga živalim obuli: Plin., P. Veg. idr., derelinquere … ferream ut soleam tenaci in voragine mula Cat., soleis mularum argenteis Suet., soleā sparteā pes (sc. bovis) induitur Col.
c) podplat, neko orodje, ki so ga uporabljali pri stiskanju olja: oleo autem conficiendo molae utiliores sunt quam trapetum, trapetum quam canalis et solea Col., rursus trapetum plus operis faciliusque quam solea et canalis efficit Col.
d) hlod, bruno, bŕvno za pragove: Verr. ap. Fest., P. F.
e) sólea, podplat, podvrsta ribe kambala (Pleuronectes solea Linn.): O., Plin.
f) živalski podplat: P. Veg.

soleil [sɔlɛj] masculin sonce; sončna luč; botanique sončnica; religion monštranca

au soleil na soncu
sous le soleil pod soncem, na zemlji
au coucher, au lever du soleil ob sončnemi vzhodu, zahodu
bain masculin de soleil sončna kopel
robe féminin bain de soleil poletna obleka, ki pušča roké in hrbet gole
coup masculin de soleil sončarica
soleil artificiel umetno višinsko sonce
le soleil levant, couchant vzhajajoče, zahajajoče sonce
lunettes féminin pluriel de soleil sončna očala
le Roi-Soleil Ludvik XIV.
il fait (du) soleil sonce sije
il fait grand soleil svetel, zelo sončen dan je
avoir des biens au soleil biti lastnik zemljišča, hiš
le soleil commence à chauffer sonce začenja greti
se faire bronzer au soleil porjaveti na soncu
faire le grand soleil à la barre fixe napraviti veletočna drogu
le soleil se lève, se couche sonce vzhaja, zahaja
se lever avec le soleil zgodaj vstati
(familier) piquer un soleil močno zardeti
prendre du soleil sončiti se
le soleil brille pour tout le monde (proverbe) sonce sije za vse (ljudi)

sólen (-lna -o) adj. di sale, salino, salifero:
solni skladi strati saliferi
hist. solne poti le vie del sale
kem. solna kislina acido muriatico

solennel, le [sɔlanɛl] adjectif slovesen, svečan; slavnosten

séance féminin solennelle de l'Académie svečana seja (francoske) Akademije
serment masculin solennel slovesna prisega

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.

solidification [-kasjɔ̃] féminin strditev; sprememba iz tekočega v trdno stanje

solidification d'une substance par le froid strditev telesa zaradi mraza

solidifier [-fje] verbe transitif strditi, spremeniti v trdno stanje

se solidifier strditi se, postati trden
laves féminin pluriel solidifiées strjene gmote lave
le ciment se solidifie en séchant ko se suši, se cement strjuje