Franja

auslassen^*

1. izpustiti, izpuščati, spustiti

2. Fett: scvreti, razpustiti

3. Felle: raztegniti

4. seinen Ärger usw.: znesti, znašati se nad

5. die Lampe, ein Licht: pustiti ugasnjeno, ne prižgati sich auslassen über (sprechen) (na dolgo in široko) razkladati o, dolgoveziti o ( pejorativ )

auslaufen^*

1. Flüssigkeiten: izteči, odteči, odtekati, iztekati; (austreten) Moleküle: izstopati

2. Eisenbahn odpeljati, Schiff: izpluti

3. (enden) Programm, Modell usw.: izteči, iztekati se, potekati

4. (übergehen in) prehajati v, iztekati se v

5. Farben: zlivati se; puščati barvo; izgubljati se

6. auslaufen lassen iztočiti, Honig: točiti; sich auslaufen nahoditi se

ausliefern dobavljati, dostavljati, (aushändigen) izročiti; ausgeliefert sein figurativ biti izpostavljen, biti izročen na milost in nemilost

ausmünden (auf/in v) izlivati se, iztekati se; figurativ prehajati, preiti, voditi v

Ausnahmefall, der, izjema; in Ausnahmefällen izjemoma

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

auspex -spicis, m, redkeje (pesn.) f (avis in specere)

1. ptičegled(ec), ki vedežuje iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja (starejše ime za avgura): providus H., latores et auspices legis curiatae Ci. ep. o Cezarju, ki je kot konz. predlagal ta zakon, in o Pompeju, ki je kot avgur k temu priredil avspicije; o ptičih, ki dajejo znamenja: hi (galli gallinacei) victoriarum omnium auspices Plin. naznanjevalci.

2. pren.
a) voditelj, varuh, zavetnik, zaščitnik: nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H., te auspice O., auspice Phoebo Stat., divis (dis) auspicibus V., auspicibus deis O., auspices operum coeptorum V. pospeševalci, auspice Musā H. = adiuvante Musā.
b) zakonski posrednik (o osebi, ki je posredovala pri sklepanju zakona, prejemanju dote, prirejanju svatovščine idr.: Ci. idr., velut auspicibus nobilissimis populis deductas esse L., illam audisse auspicum verba T.
c) (o rečeh) ugodno znamenje dajajoč, ugoden: auspice dextrā Sen. tr.

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

auspicō -āre -āvī -ātum (auspex) ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): magistratus publice cum auspicant Caecil. ap. Non.; čemu? za kaj? o čem? z dat.: lucro faciendo ego auspicavi in hunc diem Pl., ubi noctu in templum censurae auspicaverit Tabula censoria ap. Varr.; s super in abl.: id, super quo auspicaverunt Gell.; z gratiā in gen.: quod in eo monte Remus urbis condendae gratiā auspicaverit Gell.; z acc. = kaj kot avspicij dobiti ali sprejeti: auspicat auspicium prosperum Naev. ap. Non., eam (mustellam) auspicavi ego in re capitali mea Pl.; pren. (o rečeh) = naznanjati, prerokovati: hesternum illi imbrem lacrimas auspicasse Ap. Klas. le kot adj. pt. pf. auspicātus 3 =

1. po prirejenih (opravljenih) avspicijih otvorjen, slovesno otvorjen, posvečen: comitia L., auspicato in loco Ci.

2. srečno začet, srečen, blagonosen, ugoden: non auspicatos contudit impetus nostros H. = bogovom nevšečne, mrzke, auspicatis rei publicae ominibus uxorem ducere Vell., bellum male auspicatum Iust., urbi auspicatam sedem dare Iust., Venus auspicatior Cat., auspicatior arbor Plin., auspicatissimum exordium Q. ali initium T., quod erat auspicatissimum Plin. iun., urbs toto orbe auspicatissima Iust.; pogosto v absolutnem abl. auspicātō po prirejenih avspicijih, priredivši avspicij(e): colonia auspicato deducta Ci., auspicato rem publicam administrare Ci., auspicato comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci., auspicato urbem condere Ci., urbem auspicato inauguratoque conditam habemus L., auspicato magistratum creare L., sedes Iovis... auspicato a maioribus... condita T.

3. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, pri dobri sreči, v dober čas, srečno: vide, ut ingrediare auspicato Pl., haud auspicato huc me attuli Ter., qui auspicato a Chelidone surrexisset Ci., auspicatius gigni, auspicatius mutare nomen Plin. Kot dep. auspicor -ārī -ātus sum

1. ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): quod... in redeundo... auspicari esset oblitus Ci., quod auspicari tamquam dis... invisi negarentur posse L., Fabio auspicanti aves non addixere L.

2. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, v dobro znamenje, dobro (srečno) zače(nja)ti, potem zače(nja)ti sploh; abs.: auspicandi gratiā tribunal ingredi T., lucubrare Vulcanalibus incipiebat, non auspicandi causā, sed studendi Plin. iun.; z acc.: et ingenium et adulescentiam praeclaro opere ausp. Val. Max., eum militiae gradum Vell. ali senatorium per militiam gradum ausp. Sen. ph. doseči, ausp. ab Idibus Ianuariis culturarum officia Col., vitam a (s) suppliciis Plin., iurisdictionem, militiam Suet., caedes civium ab Al-cibiade Iust.; z inf.: sic auspicabar in Virginem (aquam) desilire Sen. ph., ingredi famam auspicatus sum T., ausp. cantare Suet. — Star. soobl. ōspicor -ārī: Quadr. fr.

ausplatzen počiti; in Gelächter, Lachen: bruhniti (v smeh)

ausscheiden^*

1. (intransitiv se) izločati, izločiti, izločevati, Chemie oboriti, obarjati; bei Wettkämpfen: izločiti, intransitiv biti izločen ausscheiden aus einem Dienst: odhajati v pokoj, iti v pokoj, einer Koalition, einem Dienst: zapustiti (koalicijo, službo)

2. (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, odpasti

4. ausgeschieden werden izločati se, obarjati se, bei Wettkämpfen: biti izločen

Ausschlag, der, (-s, Ausschläge)

1. auf der Haut: izpuščaj; izprišč

2. (Wurzelausschlag) (koreninski) izrastek, eines Baumes: poganjek

3. einer Feder, eines Zeigers, eines Pendels: odklon, bei Schwingungen usw.: odmik, maximaler Ausschlag zamah

4. in Räumen: obloga, opaž den Ausschlag geben biti odločilen

ausschwärmen Insekten: rojiti; Menschen: vsuti se iz, in alle Richtungen: razkropiti se

ausschwitzen izločati (intransitiv se); in der Küche: popražiti; eine Krankheit: preznojiti se

aussegeln prejadrati, einen Preis: prijadrati (si); in die See: odjadrati

aussi [osi] adverbe tudi; (prav) tako; zato (tudi); vrh tega

il est aussi sympathique que sa sœur on je tako simpatičen kot njegova sestra
aussi vite que passible čim hitreje
Paul est venu et moi aussi Pavel je prišel in jaz tudi
moi aussi, je ne suis pas de son avis tudi jaz nisem njegovega mnenja
il est brutal, aussi tout le monde le fuit on je brutalen, zato tudi vsi beže pred njim
lui aussi bien que sa sœur préfèrent le thé au café on, kot tudi njegova sestra imata rajši čaj kot kavo
aussi riche soit-il naj bo še tako bogat
non seulement ... mais aussi ne samo ..., ampak tudi

Aussicht, die, (-, -en)

1. (Fernblick) razgled, pogled

2. (Möglichkeit) možnost, šansa (auf za), obet; gute Aussichten dobre možnosti, dobri izgledi za; in Aussicht haben imeti možnost, šanse, obetati se (ich habe Aussichten... obeta se mi) ; in Aussicht nehmen načrtovati; in Aussicht stellen obljubljati; in Aussicht stehen obetati se

Ausstand, der, (-s, Ausstände)

1. stavka, štrajk, prekinitev dela; in den Ausstand treten prekiniti delo; sich im Ausstand befinden stavkati

2. (Ausscheiden) odhod (iz službe, šole), slovo

ausstrahlen izžarevati, oddajati, emitirati; (senden) pošiljati v eter, oddajati, biti/imeti na programu; Strahlen ausstrahlen sevati, žarčiti; Schmerzen: širiti se; ausstrahlen in izžarevati v

auster -trī, m (gl. aurōra)

1. jug = južni veter: ut in tectoriis videmus austro Ci. ob jugu, nacti austrum naves solvunt C., portus, qui ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., auster, qui per biduum fleverat, in Africum se vertit C., auster aspirans, lenis V., adversis austris H.; kot deževni veter in vihar: imbricus Pl., fulmine pollens Lucr., humidus, furrens, nigerrimus V., tellus pluvio madescit ab austro O., auster nubilus O., nebulosus Sen. tr., frigidus V., Pr., hibernus Tib.; occ. vroči, suhi jugozahodnik, široko (škodljiv človeku in rastl.): plumbeus, nocens corporibus H., tepidus Sen. tr.; preg.: floribus austrum... inmisi V.; pooseb. Auster -trī, m Avster, bog južnega vetra: rupes quaedam Austro sacra Mel.

2. met. (tudi v pl.) jug = južna stran sveta: Asia iacet ad meridiem et austrum Varr., mundus premitur Libyae devexus in austros V., Indiae pars versa ad austrum Plin.