Franja

hair [hɛə] samostalnik
las, lasje, dlaka

figurativno against the hair ne pogodu, kar ti ne gre v račun
by (ali within) a hair za las
to a hair točno, natančno
to comb s.o.'s hair for him ozmerjati koga
to do one's hair frizirati se
to get s.o. by the short hairs dobiti koga v oblast
to get in s.o.'s hair (raz)dražiti koga, razjeziti
ameriško to have s.o. in one's hair imeti koga na vratu
to keep one's hair on obrzdati se, ostati miren
to let down one's hair olajšati si srce, postati zaupljiv; prirodno se vesti
to lose one's hair izgubiti lase, postati plešast; pogovorno razburiti se
to make s.o.'s hair curl (ali stand on end) prestrašiti koga, da se mu lasje ježijo; prestrašiti koga, da mu gredo lasje pokonci
to put (ali turn) up one's hair po žensko se počesati (dekle, ko odraste)
to split hairs dlako cepiti
to take hair of the dog that bit you klin s klinom izbijati (pijača)
figurativno to tear one's hair lase si puliti
not to touch a hair of s.o.'s head tudi lasu komu ne skriviti
not to turn a hair niti z očesom ne treniti, obvladati se
without turning a hair ne da bi trenil

hairbreadth, hair's-breadth [hɛ́əbredɵ, hɛ́ezbredɵ] samostalnik
malenkostna razdalja
figurativno za dlako, za las

by (ali within) a hairbreadth za las
to have a hairbreadth escape za las uiti

hȁjati -ēm marati, biti mar: za dijete i ne haješ, kao da nije tvoje; tko vas haje plode li krši vinom? Komu od vas je mar, ali kras daje vino?

halda ženski spol vreča

de haldas o de mangas za vsako ceno, tako ali tako

half³ [ha:f, hæf] prislov
pol, na pol; precej; skoraj

not half kar se da, strašno
pogovorno not half bad precej dobro
not half big enough sploh ne, še zdaleč ne
not half good enough for še zdaleč ne dovolj dobro za
not half long enough mnogo prekratek
I don't half like it tega sploh ne maram
do you like whisky? Oh, not half! imate radi viski? Pa še kako!
half as much (ali many) again za polovico več
I half wish skoraj želim
he didn't half swear kar dobro je preklinjal
navtika east half-south 5 5/8 stopinj jugovzhodno

haliāetos (-us) in haliaeetos (-us) -ī, m (gr. ἁλιάετος ali ἁλιαίετος) jezerska postojna, morski orel, v katerega je bil spremenjen Scilin oče Nizus (Nīsus): O., Ps.-V. (Cir.), Plin.

halicācabon -ī, n (gr. ἁλικάκαβον) ali halicācabus -ī, f halikakab, bot. menda rdeča punčica: Cels., Plin.

Halicarnassus (-os) ali Halicarnāsus (-os) -ī, f (gr. Ἁλικαρν(σ)σός) Halikarnás, najlepše mesto v Kariji, dorska naselbina, rojstni kraj zgodovinopiscev Herodota in Dionizija pa pesnikov Hekataja in Kalimaha. Kraljica Artemizija je tam svojemu soprogu Mavzolu (Mausōlus) postavila znamenit nagrobni spomenik (Mausōlēum Mavzolej(on)): Ci., L., Cu., Mel., Iust. — Od tod

1. Halicarnasse͡us -ī, m (gr. Ἁλικαρνασσεύς) Halikarnašan: Ci., N., Q.

2. Halicarnassēnsēs -ium, m: L. ali Halicarnassiī -ōrum, m: T. Halikarnašani, Halikarnasijci.

hālitus -ūs, m (hālāre)

1. puh, dih, duh, sapa: leo … efflavit extremum halitum Ci. poet., halitus exit ore niger Stygio O., halitus graveolentia ali gravitas Plin. = halitus oris Plin. smrdeča sapa; pren.: oris rhetorici h. Prud.

2. puh = para, hlap, sopara: halitu Aetnam ardere dicunt Ci., h. Averni Val. Fl., solis Col. vročina, terrae Q.; v pl.: huiusmodi halitus (namreč jabolk) celeriter acina corrumpunt Col., halitibus vastis (fatum) subducet urbes Sen. ph.

3. metaf.
a) težko dihanje, sopihanje, hropenje: crebrior h. Cl.
b) duša: Prud.

halōs, gen. -ō, acc. -ō, f (gr. ἅλως) gumno, ki je bilo navadno okroglo, od tod meton. sij okrog sonca ali lune, čisto lat. corona: Sen. ph.

halt¹ [hɔ:lt] samostalnik
premor, počitek (med pohodom, na potovanju), počivališče
figurativno premirje
britanska angleščina postajališče (vlak, avtobus)
arhaično šepanje

to bring to a halt; ali to call a halt prenehati, ustaviti
to come to a halt; ali to make a halt zaustaviti se

hāmātus 3 (hāmus)

1. kaveljčast, kljukast: harundo ali sagittae O. puščica (puščice) z zazobki (z zalustjo), ensis O. meč s srpastim nastavkom (prim. harpē), sentes O. bodeči, rubi Tib. bodeče.

2. kavljast, kljukast, kot trnek zakrivljen: corpora Ci., Lucr., corpuscula Ci. (o atomih), ungues O.

3. metaf. tako rekoč na trnek loveč, vabeč, vabljiv, sebičen: munera Plin. iun.

Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.

2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.

3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.

4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L.

hammer¹ [hǽmə] samostalnik
kladivo, bat; petelin na puški; kladivce v zvonu, kladivce v klavirju
anatomija nakovalce, slušna koščica

to be down s.o. like a hammer biti s kom zelo strog
to come (ali go) under the hammer priti pod stečaj, biti prodan na dražbi
hammer and tongs z vso močjo, silovito
to be (ali go) at it hammer and tongs močno se prepirati, živeti v napetem ozračju
šport throwing the hammer metanje kladiva
knight of the hammer kovač

hammochrȳsos (-us) ali ammochrȳsos (-us) -ī, m (gr. ἀμμόχρυσος) (h)amohriz, nam neznan dragulj, morda mačje zlato: Plin., Isid.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

hāmus -ī, m

1. kavelj, kljuka: Sil., Sid., ferrei hami C., lorica conserta hamis V. iz krožcev, verižni oklep, ferrum curvo tenus abdidit hamo O. do zazobka (zalusti), pars est pulmonis in hamis eruta O. na zazobkih (puščice), velut hamis inuncari alicui rei Col. na kaj tako rekoč pritrditi se s kavlji.

2. occ.
a) trnek, tako re pisces hamo capere Ci. ali ducere, decipere O., occultum decurrere ad hamum H., piscem hamo suspendere O., hamum iacĕre Plin. iun., hamo (na trnek) piscari Suet., hamus catenatus Plin., aureus Suet., angulosus Macr., hami unci O., adunci Suet.; pren.: hamum vorare Pl., Ambr. trnek popasti = dati se ujeti (omamiti, preslepiti), munera mittere in hamo Mart.; meton. vaba, nastava: Sen. ph., Plin. iun., vafer … insidiatorem praeroso fugerit hamo H. ko je prijel za vabo = ko je prejel darila, semper tibi pendeat hamus O.
b) kavelj kot zdravniško orodje: h. retusus Cels., hamis aliquid excipere Cels.
c) mikalnik: ipsa (stuppa) … pectitur ferreis hamis Plin.

3. metaf.
a) v pl. jastrebovi kremplji: curvos dedit unguibus hamos O.
b) rožiček, neko pecivo: Ap.

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

hang^*2 [hæŋ]

1. prehodni glagol
obesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete)

2. neprehodni glagol
viseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu)
ameriško, pravno ovirati porotnike pri odločitvi

hang it (all)! naj gre k vragu!
hang you! da bi te vrag pocitral!
I'll be hanged first! prej se dam obesiti!
I'll be hanged if vrag naj me vzame, če
well, I'm hanged! kaj takega!, vrag naj me pocitra!
ameriško it was a hung jury porotniki se niso mogli zediniti o krivdi
to hang between life and death viseti med življenjem in smrtjo
to hang by a hair (ali rope, single thread) figurativno viseti na nitki
to hang in the balance biti dvomljivo
to hang in doubt biti negotov, kolebati
to hang fire prepozno (se) sprožiti (puška); figurativno biti počasen, neodločen, omahovati, obotavljati se
to hang one's head pobesiti glavo
to hang o.s. obesiti se
to hang a leg vleči nogo
to let things go hang pustiti, da gre vse k vragu; pustiti stvari pri miru
to hang a room with paper nalepiti v sobi tapete
sleep hangs on my eyelids veke so mi težke, oči mi lezejo skupaj
time hangs heavy on my hands ne vem, kaj naj počnem s časom, predolgo mi traja, vleče se

hang about (ali around) neprehodni glagol
postopati, pohajkovati