Franja

missus -ūs, m (mittere)

I. met(anje), lučanje, lučaj, zagon, zaganjanje, spust, spuščanje, strel(janje): haud paulo quam hasta vehementius ictu missuque telum L., pili L., telorum Auct. b. Hisp., missus bis mille sagittae Lucr. —

II.

1. pošiljanje, naročilo, povelje, ukaz (v tem pomenu le v abl. sg.): missu Caesaris C. ali regis V. poslan od, nuntius venit ephorum missu N. po naročilu, na povelje, po ukazu.

2.
a) en poskus gladiatorjev ali en obvoz dirkačev v cirkusu: spectaculum multiplicatis missibus in serum produxit Suet., quo facilius centum missus peragerentur Suet.
b) prineseno na mizo, prinesena jed, rihta: omnes, singuli missus Lamp., quot missus esset habiturus Lamp.

miš samostalnik
1. (žival) ▸ egérNi pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ▸ Nem fontos, milyen színű a macska, a fő, hogy egerésszen.
Povezane iztočnice: gozdna miš, hišna miš, navadna belonoga miš

2. (del računalniške opreme) ▸ egérOblika miške je prirejena tako, da jo lahko držimo kot navadno računalniško miš ali kot daljinski upravljalnik. ▸ Az egér formáját úgy alakították ki, hogy hagyományos számítógépes egérként vagy távirányítóként is kézben tartható.
WAP-brskalnik naj bi bil precej zmogljivejši in priročnejši od tistega na mobilnem telefonu, saj omogoča delo z mišjo in tipkovnico. ▸ A WAP-böngésző állítólag sokkal nagyobb teljesítményű és könnyebben kezelhető a mobiltelefonosnál, hiszen lehetővé teszi az egérrel és billentyűzettel történő munkát.
Microsoft je predstavil miš z vgrajenim pomnilnikom. ▸ A Microsoft bemutatta a beépített memóriával rendelkező egeret.

mit² tudi, zraven; mit mit von der Partie sein biti zraven; mit zu etwas gehören spadati k, biti del (česa); mit (der Beste, ein Grund usw.) eden od (najboljših, razlogov)

mite [mit] féminin molj; pršica; prš

trou masculin de mite luknja od molja
mite du fromage prš na siru

Mithrās -ae, m: Stat., Cl. ali Mithrēs -ae, acc. -em (-ēn), m: Cu. (Μίϑρας, jon. Μίϑρης) Mítra

1. perz. božanstvo, sprva beli dan, pozneje sončni bog, od časa Kserksa I. glavno božanstvo perz. religije. Po vojni z gusarji so njemu na čast obhajane skrivne slovesnosti našle pot tudi v Rim, cesarja Trajan in Domicijan pa sta jih uvedla tudi formalno. — Od tod adj. Mithriacus 3 (Μιϑριακός) Mítrov, Mítrin, mitréjski: sacra Lamp.

2. ime Izidinega svečenika: Ap. (z acc. Mithram).

Mithridātēs -is ali -ī, m (Μιϑριδάτης ali Μιϑραδάτης) Mitridát (Mitradát)

1. ime več pontskih kraljev. Poseb.
a) Mithridates V. Euergetes Mitridat V. Everget, v tretji punski vojni zaveznik Rimljanov, podpiral pa jih je tudi v vojni zoper poganskega kraljeviča Aristonika in dobil za to Veliko Frigijo: Iust.
b) Mithridates VI. Eupator Mitridat VI. Veliki Evpator (121-64), hud sovražnik Rimljanov; premagan od Pompeja se je nasadil na svoj meč: Ci., Mart., Iuv., Plin., Cels., Gell.

2. perzijski satrap: N.

3. kralj Armenije: T.

4. kralj Perzije, Cezarjev prijatelj: Auct. b. Alx.

5. dva perzijska kralja: Iust.

6. priča zoper Flaka: Ci. — Od tod adj. Mithridāticus 3 (Μιϑριδατικός) mitridátski, Mitridátov: bellum Ci. z Mitridatom, antidotum Plin., crimen Ci. priče Mitridata. Mithridātēus 3 (pesn.) ali Mithridātīus 3 (Μιϑριδάτειος) = Mithridāticus 3: Mithridatea nomina O., Mithridatia herba Plin.; v gr. obl.: antidotus celebratissima, quae Mithridatios vocatur Gell.; subst. Mithridātīum -iī, n mitridátij, zdravilo zoper strup, protistrup (imenovan po Mitridatu VI. (gl. zgoraj), ki se je z uživanjem protistrupov tako navadil strupov, da mu niso nič škodili): Cael.

mītigō -āre -āvī -ātum (mītis in agere)

1. narediti (delati) voljno, (o)mehčati, odvzeti (jemati) čemu trpkost, rezkost ali trdost, (z)rahljati: Mart., cibum Ci. kuhati, peči, fruges Ci. zoriti, agros Ci. (z)rahljati, agrum flamma et ferro H. obdel(ov)ati, krčiti, arbores silvestres Plin. udomačiti (udomačevati), amaritudinem frugum, cervicum duritias, pilos Plin., cum mitigatā hieme Cu. ob že milejši zimi, panis usu carnisque coctae et dulcedine vini mitigati Fl. pomehkuženi.

2. metaf.
a) (živa bitja ali njihov značaj) (u)blažiti (ublaževati), udomačiti (udomačevati), (u)krotiti, pomiriti (pomirjati); (po)tolažiti; spraviti (spravljati) koga s kom: te ipsum … aetas mitigabit Ci., m. aliquem pecuniā T., mitigari precibus T., mitigare alicuius animum Ci., iam admodum mitigati animi raptis erant L., m. animal Sen. ph., aures Q., aures (elephantorum) ad notum sonum mitigatae Cu. privajena na … , mitigare Lampsacenos in istum Ci. pripraviti Lampsačane do tega, da mu prizanesejo, Hanibalem Romanis Iust. Hanibala spraviti z Rimljani; tako tudi med.: mitigatus est patri Iust. spravil se je z očetom.
b) kako stanje (o)lajšati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati): obsequio mitigantur imperia Cu., m. labores Ci., morbum Plin. iun., febrem quiete Q., dolorem Ci. (o)hladiti, (o)lajšati, aliquā re molestiam Ci., iram, iracundiam Cu., tempus mitigat iras O., m. rabiem Plin., metus Q., tristitiam et severitatem Ci., perfidiam meritis Cu. razorožiti, Caecilius legis acerbitatem mitigandam putat Ci. — Od tod adv. pt. pr. mītiganter = mītigābiliter: Cael.

miz|a¹ ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen

míza table

čajna míza tea table
delovna míza worktable
míza za kartanje card table
nočna míza nightstand, bedside table
okrogla míza round table
pisalna míza writing desk, writing table
toaletna míza dressing table, dresser
jedilna míza dinner table
raztezna míza extending table, pull-out table
prodajna míza counter
operacijska míza operating table
raztegljiva míza sliding table, telescope table
míza za biljard billiard table, snooker table
zložljiva míza folding table
kuhinjska míza kitchen table
krilo za podaljšanje míze table-leaf, map
sosed pri mízi neighbour at table
užitki pri mízi (jedi) the pleasures pl of the table
od míze in postelje pravo from bed and board
ločitev od míze in postelje pravo divorce, judicial separation
biti pri mízi (obedu) to be at the table
pogrniti mízo to lay (ali to set) the table, to lay the cloth
pospraviti mízo to clear the table, to take the things off the table
sesti k mízi to sit down to table
sesti na čelo míze to take the head of the table
streči pri mízi to wait at (ali on) table
udariti po mízi to pound the table

míza table ženski spol

čajna miza table à thé
igralna miza table de jeu
operacijska miza table d'opération, familiarno billard moški spol
pisalna miza bureau moški spol, table-bureau ženski spol
raztezna miza table à rallonges
risalna miza table à dessin(er)
servirna miza desserte ženski spol, servante ženski spol
stikalna miza (elektrika) pupitre moški spol ds commande (ali de distribution)
toaletna miza toilette ženski spol
točilna miza comptoir moški spol, familiarno zinc
sesti k mizi, za mizo se mettre à table, s'attabler
pripraviti mizo mettre (ali dresser) la table (ali le couvert)
na mizo nositi apporter (sur la table), servir
mizo pospraviti desservir, ôter le couvert
ločitev od mize in postelje (pravno) séparation ženski spol de corps et de biens
okrogla miza (tudi, figurativno) table ronde

míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)

míza mesa f

pri mizi a la mesa
čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
jedilna miza mesa f de(l) comedor
raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
servisna miza trinchero m
toaletna miza tocador m
točilna miza mostrador m
ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
sesti k mizi sentarse a la mesa
vstati od mize levantarse de la mesa
igralna miza mesa de juego
okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)

mlád young; youthful; adolescent, juvenile

od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
v mojih mládih letih in my early years, in my youth
še mlád youngish
mládi in stari young and old
mláda kri youthful blood
mláda luna new moon
mlád krompir new potatoes pl
mládo vino new wine
Mladi Turki, mladoturki the young Turks
moj mlajši brat my younger brother
Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
ona ni več tako mláda she is no chicken
samó enkrat si mlád! you're only young once!
postati zopet mlád to grow young again
ko sem bil mlád in my early life, in my youth
mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub

mlád jeune

od mladih let, od mladega dès le jeune âge, dès l'enfance
mladi dan le jour naisant, le petit jour
mlada leta jeunesse ženski spol
mlado in staro jeunes et vieux, tout le monde
mlada luna nouvelle lune
mladi par jeunes (ali nouveaux) mariés
mladi grah petits pois
mlado vino vin jeune (ali nouveau)
mlada zelenjava légumes frais
moj mlajši brat mon frére cadet
eno leto je mlajši kot jaz il a un an de moins que moi, il est d'un an plus jeune que moi
izgleda mlajša, kot je elle paraît (ali fait) plus jeune qu'elle n'est, elle ne paraît (ali fait) pas son âge
najmlajši v družini le plus jeune de la famille, le benjamin

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

mlád joven

od mladega (mladih let) desde joven, desde la joventud, desde la niñez
mladi dan el amanecer
mlada leta juventud f, años m pl juveniles
mlada ljubezen primeros amores m pl
mlada luna luna f nueva
mladi par los recién casados, (na poročni dan) los novios
mlad grah (fižol) guisantes m pl (judías f pl) verdes
mlado pivo cerveza f nueva
mlado vino vino m nuevo
mlada zelenjava legumbres f pl frescas
najmlajši v družini el hijo menor, fam el benjamín
moj mlajši brat mi hermano menor
X. mlajši X. hijo
dve leti je mlajši kot ... tiene dos años menos que...
ni več mlad empieza a envejecer
videti je mlad tiene aspecto joven
mlad se je poročil se ha casado joven

mlada leta srednji spol množina die Jugend, Jugendjahre množina
od mladih let von klein auf, von Jugend auf, von den Kindesbeinen an
v mladih letih in jungen Jahren

mladóst juventud f

od mladosti desde niño, desde joven
študentovska mladost juventud f estudiantina
zgodnja mladost temprana juventud
mladost je norost juventud no conoce virtud

mlájši younger; junior; minor

mlájši družabnik junior partner
Grad mlájši Grad Junior (krajšava: Jr.)
moj mlájši brat my younger brother
leto je mlájši od mene he is my junior by a year, he is one year younger than I
videti si mlájši, kot v resnici you do not look your age

mlajši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 14 let ali več in je mlajši od 16 let) ▸ kiskorú [civilno pravo] ▸ fiatalkorú [kazensko pravo]