Franja

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

delovati (delujem)

1. človek, društva, organizacije …: tätig sein, arbeiten, človek poklicno: arbeiten, človekoljubno: wirken; vulkan: tätig sein
kulturno delovati Kulturarbeit leisten

2. (funkcionirati) funktionieren (tudi tehnika), medicina, živalstvo, zoologija organi: arbeiten

3. (imeti učinek, učinkovati) wirken, Wirkung haben (škodljivo schädigend wirken, eine schädliche Wirkung haben, dobrodejno [wohltuend] wohl tuend wirken, eine [wohltuende] wohl tuende Wirkung haben); zdravila: wirken, wirksam sein; fizika sile: wirksam sein/werden, figurativno (temne, podtalne …) sile: am Werke sein; barva, slika pred ozadjem ipd.: sich ausnehmen
delovati na sile na kaj, mazilo na kožo: einwirken auf

4. (ukrepati) handeln

5. vojska wirken

6. tehnika stroji: arbeiten, (obratovati) in Betrieb sein, in Tätigkeit sein, stroji, naprave: (ne biti pokvarjen) funktionsfähig sein; les: arbeiten
ne delovati stroj: außer Betrieb sein, außer Tätigkeit sein
začeti delovati zu wirken anfangen, wirksam werden, vulkan: in Tätigkeit treten
stroj, naprava: in Betrieb gehen

déluge [delüž] masculin vesoljni potop; naliv, ploha; figuré toča, poplava

déluge de paroles, de larmes, de sang ploha besed, poplava solz, krvi
cela date du déluge, remonte au déluge (familier) to je že (pra)staro
c'est d'avant le déluge to je iz predpotopne dobe, to je zelo staro
après nous le déluge! za nami, po naši smrti naj se zgodi, kar hoče!
(familier, figuré)

remonter au Déluge začeti zgodbo pri vesoljnem potopu, zelo daleč nazaj

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
à son départ pri svojem odhodu
départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
départ prématuré prezgoden vžig
départ autorisé! start prost!
aérodrome masculin de départ startno letališče
courrier masculin de départ izhodna pošta
date féminin de départ (marine) datum odplutja
faux départ départ manqué napačen start
heure féminin de départ ura, čas odhoda
ligne féminin de départ startna črta
liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
point masculin de départ izhodiščna točka
préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
signal masculin de départ znak za odhod, za start
tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
fixer son départ določiti svoj odhod
prendre le départ startati
prendre un mauvais départ slabo se začeti

déplacer [deplase] verbe transitif premestiti; prestaviti, premakniti; marine spodrivati; figuré potisniti na drug tir, premikati; presaditi

se déplacer premikati se; potovati
déplacer la table prestaviti mizo
déplacer un élève bavard presesti klepetavega učenca
déplacer un fonctionnaire premestiti uradnika
déplacer le problème preložiti, preusmeriti problem, namesto da bi ga rešili
déplacer la question začeti, preusmeriti diskusijo zunaj vprašanja
ce navire déplace 1000 tonnes ta ladja spodriva 1000 ton
se déplacer vers l'arrière, vers l'avant (militaire) iti nazaj, naprej

desandar* (glej andar) nazaj iti (po poti)

desandar lo andado zopet od kraja začeti
no se puede desandar lo andado kar je narejeno, je narejeno

descomponer* (glej poner) razstaviti, razčleniti, razkrojiti; razdvojiti; zbegati

descomponerse razkrajati se, gniti, pokvariti se; začeti bolehati; razkačiti se
descomponerse con uno nahruliti koga
descomponerse en palabras ne meriti svojih besed

deževati glagol
1. v 3. osebi (o dežju) ▸ esik, esik az esőČe bo deževalo, prireditev odpade. ▸ Ha esik, elmarad a rendezvény.

2. v 3. osebi (o predmetih) ▸ záporoz
Delci asteroidov dežujejo z neba. ▸ Aszteroiddarabok záporoztak az égből.
Bombe so deževale na mesto. ▸ Bombák záporoztak a városra.

3. v 3. osebi (zgrinjati se) ▸ záporozNaenkrat so ideje pričele kar deževati. ▸ Az elképzelések elkezdtek egyszerre záporozni.
Obsodbe dežujejo z leve in desne. ▸ kontrastivno zanimivo Jobbról-balról bombázzák a bírálataikkal.

discorso m

1. pogovor, razgovor, govor; besede:
attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
cambiare discorso preiti na drugo temo
il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
pochi discorsi! dovolj besedi!
senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja

2. govor:
pronunciare un discorso imeti govor, govoriti

3. jezik govor:
discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
parti del discorso besedne vrste

4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti

discusión ženski spol razprava, pretres; pogovor

entablar una discusión začeti razgovor

discussion [disküsjɔ̃] féminin razpravljanje, razprava (sur, de quelque chose o čem), pretresanje, obravnavanje, diskusija; prerekanje, prepir

discussion d'intérêt konflikt interesov
discussion de ménage zakonski prepir
discussion d'un projet de loi obravnavanje zakonskega načrta
sans division ni discussion solidarno
mettre en discussion prinesti, spraviti v diskusijo
cela est sujet à discussion o tem bi se dalo govoriti, to je sporno
la discussion porte, roule sur ... diskusija se vrti okoli ...
déclencher, ouvrir, soulever une discussion sprožiti, začeti diskusijo
obéissez et pas de discussion! ubogajte in konec debate!
prendre part à la discussion udeležiti se diskusije
soutenir un point de vue lors de la discussion v diskusiji podpirati neko stališče
nous avons eu ensemble une violente discussion hudó smo se prerekali med seboj
de la discussion jaillit la lumière (proverbe) le z izmenjavo idej, vidikov pridemo do resnice

diskúsija (-e) f (razprava, razpravljanje) discussione, dibattito:
začeti diskusijo aprire la discussione
poseči v diskusijo intervenire nella discussione, nel dibattito
pren. stvar je izven diskusije la cosa è fuori discussione

dispiciō -ere -spexī -spectum (dis in speciō -ere)

1. „videti začeti“, oči (zopet) odpreti, spregledati: catuli caeci (slepi rojeni) et qui iam dispecturi sunt Ci., ut primum dispexit Ci. (o smrtno ranjenem Epaminondi), tanta oborta caligo est, ut dispicere non posset Suet. da ni mogel stvari okrog sebe prepoznati.

2. occ.
a) intr. s široko odprtimi očmi ogledovati, razgledovati se, ozreti (ozirati) se: ad terram aspice et dispice (ali despice) Pl., longe cunctas in partīs dispicere Lucr.; pren. vse natanko preisk(ov)ati: dispicientibus consistorianis et militaribus Amm., dispicere de hereditatibus, de his obligationibus Iustin. Inst.
b) trans. z očmi izslediti, razločiti (razločevati), zagledati, zazna(va)ti: nequit ullam dispicere ipse oculus rem Lucr., dispecta est et Thule T., praedam celsius (z višine) dispicere Amm.

3. pren. duševno izslediti, spozna(va)ti, prepozna(va)ti, jasno uvide(va)ti, spredvideti: iam aliquid dispiciam Ter., si dispicere quid coepero Ci., tot res mea sponte dispexi Ci., si … imbecilli animi … verum dispicere non possint Ci., populus Romanus libertatem iam ex diutina servitute dispiciens Ci., dispice insidiatorem et petitum insidiis L. razločuj, dispicere mentem principis, merita T.; z relativnim stavkom: sed ego quod sperem non dispicio Ci.; z odvisnim vprašanjem: in ea re Pompeius quid velit non dispicio Ci. ni mi jasno, dispicies, quid renuntiandum Regulo putes Plin. iun.; occ. premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), (po)misliti na kaj: ubi occasio admonet, dispicere Pl., dispicere res Romanas Ci. ep., quorum nihil cum dispexisset caecata mens subito terrore L.; dispice z ne: Plin. iun., z num ali an: Plin. iun.

dispute [dispüt] féminin prerekanje, pričkanje; prepir, spor; ostra, živahna diskusija

dispute d'amoureux, de ménage prepir zaljubljencev, zakonski prepir
dispute de mots prepir za besede
hors dispute nesporen
chercher dispute à quelqu'un iskati, začeti prepir s kom
être en dispute avec quelqu'un prepirati se s kom
inciter à la dispute spodbujati, ščuvati k prepiru, razdoru

disrepair [disripɛ́ə] samostalnik
slabo stanje, razdejanost, trhlost

to be in a state of disrepair podirati se, razpadati
to fall into disrepair začeti razpadati

division [divížən] samostalnik
delitev, ločitev
matematika deljenje; del
vojska divizija; oddelek; razpor, razkol, nesloga, razprtija
parlament glasovanje; razred

parlament division bell zvonec, ki poziva h glasovanju
to go into division začeti glasovati
division of labour delitev dela
to carry a division dobiti večino
without division soglasno
parlament upon a division po glasovanju
division of shares razkosavanje
to come to a division priti do glasovanja

djéjstvo s (ijek.), déjstvo s (ek.) (csl.)
1. učinek: lijek, lek je ostao bez -a
2. dejavnost: on je još u -u še deluje, je še aktiven; stupiti u djejstvo začeti delovati

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti