Franja

atmungsaktiv zračen, prepusten za zrak

atonic² [ətɔ́nik] samostalnik
nenaglašena beseda; nenaglašen zlog
medicina zdravilo za pomiritev živcev

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

atrapar dohiteti, ujeti, prijeti, doseči; za norca imeti

atril moški spol (pisalni) pult, pult za note

attabler, s' [atable] sesti za mizo

être attablé sedeti za mizo

attelle [atɛl] féminin leseni obod komata, komat; médecine deščica za uravnavo zlomljenih udov

attendrisseur [-sœr] masculin priprava za mehčanje mesa

attentif, ive [atɑ̃tif, iv] adjectif pazljiv, pozoren; skrben za, skrbno opravljajoč (à quelque chose kaj)

homme masculin attentif à ses devoirs človek, ki skrbno opravlja svoje dolžnosti
être attentif à ne blesser personne skrbno si prizadevati, da ne bi koga žalili
prêter une oreille attentive pozorno poslušati
observer d'un œil attentif pazljivo opazovati
prodiguer des soins attentifs au malade skrbno negovati bolnika, streči mu

attentiste [-tist] masculin, politique oseba, ki se odloči za čakanje, odlašanje

atterrisseur [-sœr] masculin, aéronautique stojalo za kolesa, pristajalne naprave (pri letalu)

atterrisseur escamotable, relevable vzdigljive, dvižne pristajalne naprave

attester [atɛste] verbe transitif potrditi, izpričati, pričati o, dokazovati; za pričo (po)klicati

j'atteste les dieux que, de ... bog mi je priča, da ...
attester sous (la foi du) serment pod prisego izpovedati, izpričati
c'est un fait artesté to je dokazano dejstvo

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

attirer [atire] verbe transitif privlačiti, pritegniti; (z)vabiti; potegniti za seboj

s'attirer nakopati si; dobiti
l'aimant attire le fer magnet privlači železo
cette conduite lui attirera des ennuis to vedenje mu bo nakopalo nevšečnosti
elle s'est attiré des reproches nakopala si je očitke
attirer l'attention sur pritegniti pozornost na
attirer quelqu'un par des caresses prilizovati se komu
attirer tous les cœurs osvojiti vsa srca
attirer quelqu'un par des promesses vabiti, mamiti koga z obljubami
un malheur en attire un autre (proverbe) nesreča redko sama pride

attrape [atrap] féminin potegavščina, mistifikacija; predmet, ki rabi za potegavščino, presenečenje, zabavo, smeh

faire une attrape à quelqu'un koga (za nos) potegniti

Ätzbad, das, Technik kopel za jedkanje

Ätzmittel, das, Technik jedkalo, sredstvo za jedkanje

aucupālis -e (auceps) namenjen za lov na ptice: P. F.

aucupātōrius 3 (aucupātor) pripraven za lov na ptice, ptičarstvu namenjen: Plin., Mart.

audiogram [ɔ́:diɔgræm] samostalnik
avdiogram, zapis občutljivosti sluha za glasove