Franja

trinchera ženski spol strelski jarek, okop, utrdba; trenčkot (površnik)

guerra de trincheras pozicijska vojna

troféja (-e) f

1. trofeo:
vojna, lovska trofeja trofeo di guerra, di caccia

2. šport. trofeo; coppa, medaglia:
osvojiti trofejo vincere, conquistare un trofeo

Trojan [tróudžən]

1. pridevnik
zgodovina trojanski

the Trojan War trojanska vojna
Trojan horse trojanski konj; figurativno špijonažna ali sabotažna skupina na tujem ozemlju

2. samostalnik
zgodovina Trojanec, -nka
figurativno hraber (srčen, drzen, pogumen, odločen, žilav) človek
sleng vinski bratec

to work like a Trojan figurativno delati kot črna živina

Trojánec; trojánski troyano (m)

trojanski konj caballo m troyano
trojanska vojna Guetra f de Troya

trojanisch trojanski; trojanischer Krieg trojanska vojna; trojanisches Pferd trojanski konj

trojánski troyen, de Troie

trojanski konj le cheval de Troie
trojanska vojna la guerre de Troie

tȕmbati -ām prevračati, kotaliti, obračati: ne tumbaj, u sanduku je staklenina; tumba kao pivar bečku; tumbati loptice, kuglice na računaljki lijevo, desno; rat se tumba ravnicama Vojvodine u gradove Hrvatske vojna se vali čez ravnice Vojvodine...; tumbati se za kim ekspr. pritiskati za kom

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.

ubijálski meurtrier, homicide, destructeur, mortel

morilsko orožje arme ženski spol meurtrière
morilska vojna guerre ženski spol meurtrière (ali homicide)

udòvica ž
1. vdova: ostala je udovica iza pokojnog Marka: ratna udovica vojna vdova; bijela udovica slamnata vdova
2. zool. jez, Idus idus
3. bot. temnoškrlatni grintavec
4. bot. njivsko grabljišče
5. crna udovica zool. črna vdova

ukána ruse; trick; cunning; guile

vojna ukána stratagem, ruse de guerre
izvesti ukáno to carry out a stratagem, to perpetrate a trick, pogovorno to pull a fast one
zateči se k ukáni to resort to a ruse
poln ukán guileful

ukána astucia f ; ardid m ; artificio m ; (arti)maña f

vojna ukana ardid m de guerra
ukana je močnejša kot sila la astucia domina a la fuerza; más vale maña que fuerza

ultimo

A) agg.

1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

4. daven

5. knjižno oddaljen

6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

B) m (f -ma)

1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca

umétnost art moški spol

filmska umetnost art cinématographique, cinéma moški spol
igralska umetnost art dramatique
dekorativna umetnost arts décoratifs
lepe umetnosti les beaux-arts
upodabljajoče umetnosti, likovna umetnost les arts plastiques
uporabne umetnosti les arts appliqués
kabaretna umetnost cabaret moški spol artistique, (cabaret de) chansonniers moški spol množine
kuharska umetnost art culinaire, cuisine ženski spol
plesna umetnost art de la danse
vojna umetnost art militaire
to ni nobena umetnost ce n'est pas difficile, ce n'est pas sorcier

undeclared [ʌndiklɛ́əd] pridevnik
neobjavljen, nenapovedan
ekonomija nedeklariran

undeclared war vojna brez vojne napovedi

uníčenje, uničevánje anéantissement moški spol , destruction ženski spol , démolition moški spol , (iztrebljenje) extermination ženski spol ; (razveljavitev) annulation ženski spol

vojna do uničevanja guerre ženski spol d'extermination

uníče(vá)nje aniquilamiento m ; destrucción f ; anonadamiento m ; (razveljavljenje) anulación f ; (iztrebljenje) exterminio m ; ruina f , demolición f

bitka do uniče(va)nja batalla f de aniquilamiento
vojna do uniče(va)nja guerra f de exterminio

unpleasantness [ʌnplézəntnis] samostalnik
neprijetnost, nevšečnost; nesporazum, nesoglasje, nesloga; prepir

the late unpleasantness ameriško, pogovorno secesijska vojna

usura² f

1. tehn. obraba, obrabljanje

2. pren. izčrpavanje:
guerra d'usura izčrpavajoča vojna